Evropski pajek leta 2010
Navadni križevec – Araneus diadematus Clerck, 1757
Verjetno eden najbolj znanih pajkov sploh: navadni križevec. To med drugim potrjujejo zadetki na iskalniku »Google«: dne 26.11.2009 tako www.google.sinajde 5460 zadetkov za slovensko ime navadni križevec, www.google.com pa kar 82.300 zadetkov za znanstveno ime Araneus diadematus (lat. Araneus = pajek, diadematus = okrašen z okrasno krono).
Navadnega križevca uvrščamo v družino križevcev (Araneidae). Ta obsega skoraj 3000 vrst, razširjenih po vsem svetu, približno 50 vrst pa živi v srednji Evropi. Sem spadajo srednje velike do velike vrste pajkov (samice 10-18 mm, samci 5-9 mm) z močno trnastimi nogami. Predstavniki te družine pajkov gradijo tipične kolesaste mreže s spiralno nameščenimi lepljivimi nitmi za lov.
Drugi znani predstavniki te družine so četvero pegasti križevec (Araneus quadratus), marmornati križevec (Araneus marmoreus) pa tudi mostni križevec (Larinioides sclopetarius).
Navadni križevec ima na zadku vedno značilen križast vzorec, po katerem je dobil ime. Ta je sestavljen iz petih belih peg (štiri podolgovate in v sredini ležeča okrogla pega) – te se včasih zlivajo ena v drugo – ki nastanejo zaradi presnovnega produkta, imenovanega gvanin, ki se v tem delu nalaga tik pod kožo.
Navadno se na zadku nahaja še bolj ali manj izrazit vzorec v obliki lista. Zadek je najširši v sprednjem delu, zaradi česar se ta zdi nekoliko robat, medtem ko je pri podobnih vrstah, kot sta A. quadratus in A. mamoreus zadek najširši v srednjem delu in tako izgleda ovalen.
Obarvanost je zelo raznolika in je lahko od rumene in rdečkaste, do raznih odtenkov rjave. Samci dosežejo 5-10, samice pa 12-17 mm telesne dolžine.
Navadni križevec svojo veliko, okroglo kolesasto mrežo navadno splete blizu tal ali na nižjih vejah dreves in grmov. Za razliko od ostalih vrst rodu Araneus se A. diadematus čez dan najpogosteje zadržuje v središču mreže. Zatočišče ob robu mreže običajno manjka, vendar se včasih vseeno pojavlja.
Kolesasta mreža je najbolj znan tip mreže pri pajkih, kjer sorazmerno malo prediva pokriva veliko površino za lov. Za postavitev potrebuje samo nekaj točk, na katerih je pripeta, vseeno pa je trdna in fleksibilna hkrati. Signali cepetajočega plena se prevajajo neposredno do središča mreže oz. zatočišča ob mreži, če se pajek nahaja tam. Posebna (geometrijska) razporeditev prediva v mreži pajku omogoča orientacijo in premikanje, brez da bi se ujel v lastne lovilne niti.
Pajki mrežo tudi redno obnavljajo, tako da staro mrežo pojedo, dragocene gradnike (proteine) pa uporabijo za gradnjo nove!
Spet drugo obliko prediva uporabljajo za gradnjo kokonov (zapredek, ki varuje jajca): samica v septembru in oktobru v skritih kotičkih izleže več kokonov iz rumenega prediva. Mladiči zapustijo kokon komaj po prezimitvi in odrastejo v poznem poletju. Praviloma pajki te vrste dosežejo starost dveh let.
Navadni križevec poseljuje številne in raznolike življenjske prostore, od gozdnega roba in gozdnih jas do vrtov.
Tako se zdi, da jih je na prijetnem sprehodu težko spregledati in občudovati njihovo mrežo – pravo čudo narave. Pomislite tudi pred koliko nadležnimi muhami, komarji in drugimi žuželkami nas ščiti takšna mreža. Pojmujmo navadnega križevca in pajke v splošnem kot koristne živali!
Matjaž Gregorič & Christoph Hörweg
