Evropski pajek leta 2007
Veliki obrežni volkec – Arctosa cinerea (Fabricius, 1777)
Veliki obrežni volkec ali peščeni volkec (Arctosa cinerea) je z velikostjo samcev 12-14 mm in samic 14-17 mm eden največjih pajkov volkcev v Evropi. Z značilno kontrastnimi svetlo-temnimi niansami (sivo-rjave ali rumeno-sive), samci še posebej, so ti talni pajki skoraj nezaznavni, kadar negibno prežijo na pesku ali produ (Bellmann 1997).
Veliki obrežni volkec naravno poseljuje peščene in prodnate obale rek in jezer, drugotno pa tudi suhe sipine in peščine. Ob naravnih jezerih in rekah najdemo pajka na produ ali pesku tik ob vodi, kjer vegetacije ni zaradi rednega poplavljanja. Z melioracijami in reguliranjem rek pa je človek v zadnjih desetletjih povzročil izumrtje vrste v mnogih delih Evrope.
Aktivnost vrste je med marcem in novembrom. Pajki žive v svilenih cevkah, ki jih zapuste le med lovom. Cevke so zakopane v peščeni substrat in mnogokrat pokrite še z velikimi kamni ali naplavinami, na primer naplavljenim lesom. Cevke se odpirajo proti vodi, pajke najdemo približno pol metra do metra in pol odmaknjene od vode. Njihov plen so kopenski hrošči, ličinke muh, kobilice in drugi pajki. Med junijem in avgustom samice skrbe za zarod. Mladiči se izležejo med avgustom in oktobrom, prezimijo ter se razvijejo v odrasle pajke pozno poleti naslednje sezone. Po ponovnem prezimljanju se pajki parijo in poskrbijo za prihod svojih potomcev. Zaradi večsezonskega prekrivanja generacij lahko odrasle pajke najdemo skozi celo leto. Ko prezimujejo, si pajki zgradijo drugo bivališče približno 10 do 15 metrov oddaljeno od vode, s čimer se izognejo poplavljanju. Med poletnim bivanjem ob vodi pa v primeru poplavljanja pajki enostavno zamašijo odprtino svoje cevke, s čimer preprečijo dostop vodi, preživijo pa v žepu ujetega zraka. Veliki obrežni volkec je razširjen of Sredozemlja skozi Srednjo Evropo do Skandinavije, na vzhodu pa vse do Sibirije.
Več informacij o pajku leta in poster s prejšnjimi izbranimi vrstami in njihovo razširjenostjo najdete na spletni strani društva Arachnologische Gesellschaft: http://arages.de/publikationen/nachweiskarten/
Martin Kreuels & Matjaz Kuntner
