Pajek leta 2017
Ploščati križevec – Nuctenea umbratica (Clerck, 1757)
Nuctenea umbratica (Clerck, 1757) je vrsta pajkov mrežarjev, ki pripada družini križevci (Araneidae). Tej družini po vsem svetu pripada 3.095 vrst, med katerimi je v Evropi prisotnih 128. V srednji Evropi najdemo dva predstavnika rodu Nuctenea. Nuctenea umbratica je razširjena po celotni Evropi.
Glede na višinsko razširjenost naseljuje v glavnem nižinske predele in nižje hribovje, redko jo najdemo nad 1000 metri nadmorske višine. Vrsta poseljuje raznolike habitate. Prvotno gre za na lubje vezano vrsto, ki se je pojavljala predvsem na odmrlih deblih z odstopajočim lubjem, danes pa je pogosta tudi v urbanih okoljih, npr. na ograjah in stenah, predvsem v ozkih razpokah in špranjah. Zaradi svojega ploskega telesa vrsto imenujemo »ploščati križevec«. Vrsta je srednji Evropi pogosta in kategorizirana kot neogrožena.
Nuctenea umbratica gradi relativno velike kolesaste mreže (do 70 cm v premeru). Te so po obliki asimetrične, s središčem mreže vedno pomaknjenim proti zatočišču pajka. Pajek dan preživi skrit v zatočišču, na mreži pa sedi ko se stemni. Ploščati križevec se pojavlja celo leto, vendar predvsem med julijem in oktobrom.
Vrsta Nuctenea umbratica je nekoliko spolno velikostno dimorfna: telesna dolžina znaša pri samicah 13-16 mm, pri samcih pa zgolj 7-10 mm. Telo je široko in ploščato. Osnovna obarvanost je rdeče-rjava do temno rjava, noge so temno rjave, na hrbtni strani zadka pa je temen, listu podoben vzorec (foliacija), ki je lahko svetlo obrobljen.
Vrsto Nuctenea umbratica lahko po pomoti zamenjamo za druge temne vrste, npr. Larinioides ixobolus, čeprav je obarvanost slednje metalno črna, foliacija pa svetlejša in izrazitejša. Mladiči ploščatega križevca so po videzu podobni manjši (telesna dolžina do 9 mm) in precej redkejši vrsti Nuctenea silvicultrix. Razširjenost te vrste je pomaknjena proti vzhodu, razlikuje pa se tudi po svetlejših bokih in bolj okrogli obliki zadka.
Zakaj smo vrsto Nuctenea umbratica izbrali za evropskega pajka leta?
Za izbiro imamo vrsto dobrih razlogov: (1) gre za pogosto vrsto, (2) kljub njenemu skritemu življenju jo je enostavno najti v bližini človeka, (3) gre za precej markantno in prepoznavno vrsto, in (4) z izborom opozarjamo na njen prvoten habitat – lubje na starih ali odmrlih drevesih.
I izborom pajka leta ne ciljamo zgolj na izpostavljanje v javnosti manj popularne skupine živali, ampak upamo tudi, da bodo raziskovalci na ta način prišli do novih podatkov o trenutni razširjenosti vrste. V tem kontekstu uživajte v pajku leta in nam pomagajte z novimi podatki razširjenosti ali foto materialom vrste.
Evropskega pajka leta izbira 81 arahnologov iz 26 evropskih držav. Izbor koordinira Prirodoslovni muzej na Dunaju, v sodelovanju z nemškim arahnološkim društvom (nem. Arachnologischen Gesellschaft) in Evropskim arahnološkim društvom (ang. European Society of Arachnology).
Christoph Hörweg & Matjaž Gregorič
