{"id":1836,"date":"2015-10-11T17:34:07","date_gmt":"2015-10-11T15:34:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.european-arachnology.org\/wdp\/?p=1836"},"modified":"2015-11-02T16:04:36","modified_gmt":"2015-11-02T15:04:36","slug":"spider-of-the-year-2013-sl","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=1836","title":{"rendered":"Spider of the year 2013 &#8211; SL"},"content":{"rendered":"<h4>Evropski pajek leta 2013<\/h4>\n<p>Navadni tapetar \u2013 <em>Atypus affinis<\/em> Eichwald, 1830<\/p>\n<p>Navadni tapetar Atypus affinis Eichwald, 1830 pripada dru\u017eini pajkov tapetarjev ali vre\u010dkarjev (Atypidae). To so edini srednje-evropski predstavniki, podobni pti\u010djim pajkom (Mygalomorphae); to skupino karakterizirajo paralelne, naprej \u0161trle\u010de helicere (t.i. ortognatni pajki).<\/p>\n<p>Po celem svetu dru\u017eina Atypidae zajema tri rodove, ki skupaj vsebujejo 49 vrst. V srednji Evropi \u017eivijo tri vrste. To so \u2013 od manj\u0161e proti ve\u010dji \u2013 pozidni tapetar <em>Atypus muralis<\/em>, \u010drni tapetar <em>Atypus piceus<\/em> in navadni tapetar <em>Atypus affinis<\/em>; slednji je v srednji in zahodni Evropi najpogostej\u0161i, vendar je raz\u0161irjenost teh vrst po dr\u017eavah razli\u010dna. Medtem ko je navadni tapetar najpogostej\u0161a vrsta rodu npr. v Nem\u010diji, izgleda, da je ju\u017eneje, v Avstriji in Sloveniji redkej\u0161a. Navadni tapetar je vklju\u010den na seznam ogro\u017eenih \u017eivalskih vrst v ve\u010dini dr\u017eav, v katerih se pojavlja. V Sloveniji na seznam ni vklju\u010den.<\/p>\n<p>Navadni tapetar se navadno pojavlja v kserotermnih regijah, torej ga ve\u010dinoma najdemo na suhih, pe\u0161\u010denih in son\u010dnih\/toplih lokacijah. Najve\u010dkrat ga najdemo v borovih gozdovih, suhih previsih \u2013 pogosto obrnjenih na jug \u2013 in tudi gojenih travnikih. Za razliko od ostalih vrst se <em>Atypus affinis<\/em> pojavlja na ravninskih delih in nizkem hribovju (do 600 m.n.v.), naj\u0161ir\u0161e pa je raz\u0161irjen v zahodnih in severnih predelih srednje Evrope.<\/p>\n<p>Samec po dol\u017eini telesa (brez helicer) meri 7-10 mm, samica pa 10-15 mm. Samci so ve\u010dinoma \u010drno obarvani, samice so temno rjave, medtem ko so mladi osebki pogosto obarvani o\u010ditno svetleje. Sternum je lahko o\u010ditno svetlej\u0161i. Dolge posteriorne predilne bradavice so \u010dlenjene v tri segmente, kar lo\u010di <em>A. affinis<\/em> od ostalih dveh vrst. \u010crni tapetar ima namre\u010d na zadnjem segmentu posteriornih predilnih bradavic nepigmentiran pol-obro\u010d in tako navidezno \u0161tiri segmente, medtem ko so te predilne bradavice pri pozidnemu tapetarju dejansko sestavljene iz \u0161tirih segmentov. Atypus affinis ima zraven tega tudi nepigmentiran apikalen zunanji predel prvega para patel.<\/p>\n<p>Ti pajki \u017eivijo v podzemnih rovih, dolgih 10-30 cm, ki jih sami izkopljejo in oblo\u017eijo s svilo. Na povr\u0161ju ta mre\u017ea oblikuje prib. 1 cm \u0161iroko in 10 cm dolgo \u00bblovilno cev\u00ab, ki je zamaskirana z del\u010dki zemlje. Pajek \u017edi v rovu in \u010daka na \u017eu\u017eelke, ki se sprehodijo \u010dez povr\u0161inski del rova. Plen zagrabijo kar iz rova in ga potegnejo vanj; luknjo, ki nastane ob tem, popravijo kasneje. Zna\u010dilen plen so mravlje, hro\u0161\u010di in celo stonoge in strige.<\/p>\n<p>Med paritveno sezono, t.j. med septembrom in novembrom, pogosto najdemo samce, ki so takrat najbolj aktivni. Tudi po tem se vrsta razlikuje z A. piceus, katerega aktivnost je omejena na obdobje med majem in julijem. Samci <em>A. affinis<\/em> po tleh i\u0161\u010dejo samice, jim dvorijo s tresenjem lovilnega dela rova, parijo pa se v podzemnem delu rova. Tudi poznej\u0161e odlaganje jajc poteka tukaj, kjer samice v raz\u0161irjenem delu rova spletejo kokon, ki vsebuje do 100 jajc. Mladi pajki se izle\u017eejo jeseni in brez dodatne hrane prezimijo v materinem rovu. Ta rov zapustijo v prvih toplih dneh, navadno v prvi polovici marca in se po pokrajini raz\u0161irijo s pomo\u010djo vetra. Za razliko od ve\u010dine srednje-evropskih pajkov, lahko ti \u017eivijo ve\u010d let, tudi do 8-10 let.<\/p>\n<p>\u010ce med jesenskim sprehodom sre\u010date samca navadnega tapetarja, ki se sprehaja po tleh ob iskanju samice, imate odli\u010dno prilo\u017enost opazovati leto\u0161njega pajka leta. Morda pa boste celo na\u0161li dobro zamaskiran lovilni rov. V vsakem primeru pa: \u00bbIzpla\u010da se podrobneje spoznati navadnega pajka tapetarja, ki vam ob tem zanesljivo ne bo storil ni\u010d \u017ealega.\u00ab<\/p>\n<p>Naslednji\u010d ko obi\u0161\u010dete jamo imejte o\u010di odprte: veliki jamski pajek je v bli\u017eini.<\/p>\n<p>Christoph H\u00f6rweg &amp; Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Evropski pajek leta 2013<\/p>\n<p>Navadni tapetar \u2013 <em>Atypus affinis<\/em> Eichwald, 1830<\/p>\n<p>Navadni tapetar Atypus affinis Eichwald, 1830 pripada dru\u017eini pajkov tapetarjev ali vre\u010dkarjev (Atypidae). To so edini srednje-evropski predstavniki, podobni pti\u010djim pajkom (Mygalomorphae); to skupino karakterizirajo paralelne,<\/p>\n<p><span class=\"ellipsis\">&hellip;<\/span><\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=1836\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[97],"tags":[],"class_list":["post-1836","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2013"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1836","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1836"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1836\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1837,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1836\/revisions\/1837"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1836"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1836"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1836"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}