Veliki jamski pajek \u2013 Meta menardi<\/em> (Latreille, 1804)<\/p>\n V izboru za pajka leta 2012 je nekaj \u201cnovosti\u201d: nova dru\u017eina pajkov (Tetragnathidae \u2013 pajki \u010deljustarji), nov \u017eivljenjski prostor (jame), novost pa je tudi skupen izbor za \u017eival leta (ta vrsta je tudi jamska \u017eival leta). Vendar ena stvar za drugo; za za\u010detek kratek uvod o pajku leta: Meta menardi<\/i> (Latreille, 1804), veliki jamski pajek.<\/p>\n Veliki jamski pajek je ena od 955 vrst pajkov \u010deljustarjev, ki se pojavljajo povsod po svetu. V Evropi imamo 29 vrst, od tega v srednji Evropi 19.<\/p>\n Veliki jamski pajek Meta menardi<\/i> je geografsko \u0161iroko raz\u0161irjen. Pojavlja se v podzemnih prostorih v vsej palearkti\u010dni regiji z izjemo Japonske. V srednji Evropi ga najdemo tako v ni\u017einah kot gorskih regijah, posebej pogost pa je v obmo\u010dju krasa in Alp. Pajek \u017eivi v podzemnih jamah, kleteh, rudnikih in med skalami kjer je srednje visoka zra\u010dna vla\u017enost in konstanta temperature nad 7\u00b0C. Izogibajo se jam z visoko zra\u010dno vla\u017enostjo ali prepihom.<\/p>\n Dol\u017eina telesa pri velikem pajku Meta menardi<\/i> je 11 do 13 mm pri samcih in 14 do 17 mm pri samicah. V glavnem precej temno obarvan; glavoprsje je rde\u010de-\u010drno, zadek je bledo ali temno rjav, obe telesni regiji pa vsebujeta \u010drne lise. Na zadku sta pogosto vidni dve ve\u010dji pegi. Noge so rjave s \u010drnimi lisami. V\u010dasih ga lahko zamenjate za majhnega jamskega pajka Metellina merianae<\/i> (Scopoli, 1763), ki je manj\u0161i in sivkasto obarvan. Vseeno pa slednji gradi ve\u010dje mre\u017ee (z ve\u010d \u017earkastih in lepljivih niti) in je tako sposoben dodati k svoji prehrani tudi hitreje lete\u010de \u017eu\u017eelke. Za razliko od tega o\u010ditnega pajka, vsebujejo jamski sistemi tudi raznovrstnost drugih pajkov; med njimi mnogi ka\u017eejo jasne adaptacije na jamsko \u017eivljenje. Ti pajki so za razliko od Meta bourneti<\/i> (glej zgoraj) navadno veliko manj\u0161i in jih tako ne moremo zamenjati z velikim jamskim pajkom.<\/p>\n Veliki jamski pajek se navadno pari v za\u010detku poletja. Nekje med sredo julija in za\u010detkom avgusta nato samica zgradi kokon, ki v premeru meri 2 do 3 cm in obe\u0161en na svileno nit. Kokon vsebuje 200 do 300 jajc, ki jih samica \u010duva nadaljnja dva do tri mesece, vse do svoje smrti. Okoli konca avgusta se kokon za\u010dne razkrajati, v njem pa so kot majhne \u010drne to\u010dke \u017ee vidni mladi pajki. Vseeno pa mladi pajki kokona ne bodo zapustili vse do naslednje pomladi. Takrat se mladi pajki napotijo do vhoda jame, kjer jih lahko sre\u010damo nekaj dni do nekaj tednov. Od tukaj nekateri migrirajo v druge jamske sisteme, drugi pa ostanejo v isti jami. Na tak na\u010din se populacija tako raz\u0161irja kot tudi ohranja. Za razliko od ve\u010dine na\u0161ih pajkov, ki \u017eivijo zgolj eno leto, veliki jamski pajek dose\u017ee \u017eivljenjsko starost dveh do treh let.<\/p>\n Na 20 do 30 cm veliko mre\u017eo velikega jamskega pajka lahko gledamo kot na precej rudimentarno (kolesasta mre\u017ea z odprtim sredi\u0161\u010dem), saj jo Meta menardi<\/i> redko uporablja za lov. Veliko \u010dasa namre\u010d \u017edi ob steni, kjer pre\u017ei na mimoido\u010de mokrice, hro\u0161\u010de, strige, ka\u010dice, prezimujo\u010de metulje in ve\u0161\u010de ter ostale majhne \u017eivali, v\u010dasih se hrani celo s pol\u017ei. Tak\u0161no plenjenje, brez uporabe lovilne mre\u017ee, lahko vsekakor razumemo kot vedenjsko adaptacijo na \u017eivljenje v jamah.<\/p>\n Velikega jamskega pajka Meta menardi<\/i> v\u010dasih imenujejo tudi jamski kri\u017eevec, \u010deprav ne spada v dru\u017eino pajkov kri\u017eevcev, ampak v dru\u017eino pajkov \u010deljustarjev. Zaradi svoje velikosti je eden bolj opaznih prebivalcev jam zmernega pasu. Ti pajki celo leto \u017eivijo v jamah, rudnikih in kleteh. Ta vrsta pajka je bila posledi\u010dno izbrana tudi za \u201cjamsko \u017eival leta 2012\u201d. Ta pajek tako predstavlja ve\u010dje \u0161tevilo \u017eivali, ki so odvisne od za\u0161\u010ditenih habitatov s stalno temperaturo in se pojavljajo tudi v rudnikih. Dru\u0161tvo nem\u0161kih raziskovalcev jam in krasa z izbiro tega pajka sku\u0161a opozoriti na dejstvo, da nas v raziskovanju podzemnih ekosistemov in \u017eivali, ki tam prebivajo, \u010daka \u0161e veliko dela (glej tudiwww.hoehlentier.de<\/a>).<\/p>\n Skupaj z izborom jamska \u017eival leta je veliki jamski pajek Meta menardi<\/i> zmagal tudi v izboru \u201cEvropski pajek leta 2012\u201d. To ka\u017ee na sijajno sodelovanje med raziskovalci jam in specialisti za tiste skupine, ki v njih prebivajo. Da bi zvedeli ve\u010d o podzemni favni pajkov, se arahnologi (biologi, ki se raziskujejo pajke) zana\u0161ajo ravno na znanje speleologov (raziskovalcev jam).<\/p>\n Naslednji\u010d ko obi\u0161\u010dete jamo imejte o\u010di odprte: veliki jamski pajek je v bli\u017eini.<\/p>\n Christoph H\u00f6rweg &\u00a0Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Evropski pajek leta 2012<\/p>\n Veliki jamski pajek \u2013 Meta menardi<\/em> (Latreille, 1804)<\/p>\n V izboru za pajka leta 2012 je nekaj \u201cnovosti\u201d: nova dru\u017eina pajkov (Tetragnathidae \u2013 pajki \u010deljustarji), nov \u017eivljenjski prostor (jame), novost pa je tudi skupen izbor za \u017eival leta (ta vrsta je tudi jamska \u017eival leta).<\/p>\n …<\/span><\/p>\n
\nMeta bourneti<\/i> Simon, 1922 na drugi strani je tako velik pajek kot Meta menardi<\/i>in tudi podobno obarvan, vendar znan zgolj iz nekaterih delov zahodne Nem\u010dije.<\/p>\n