{"id":1916,"date":"2015-11-08T14:05:30","date_gmt":"2015-11-08T13:05:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.european-arachnology.org\/wdp\/?p=1916"},"modified":"2016-01-05T14:22:42","modified_gmt":"2016-01-05T13:22:42","slug":"spider-of-the-year-2010-sl","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=1916","title":{"rendered":"Spider of the year 2010 \u2013 SL"},"content":{"rendered":"<h4>Evropski pajek leta 2010<\/h4>\n<p>Navadni kri\u017eevec \u2013 <em>Araneus diadematus<\/em> Clerck, 1757<\/p>\n<p>Verjetno eden najbolj znanih pajkov sploh: navadni kri\u017eevec. To med drugim potrjujejo zadetki na iskalniku \u00bbGoogle\u00ab: dne 26.11.2009 tako <a href=\"http:\/\/www.google.si\/\" target=\"_blank\">www.google.si<\/a>najde 5460 zadetkov za slovensko ime navadni kri\u017eevec, <a href=\"http:\/\/www.google.com\/\" target=\"_blank\">www.google.com<\/a> pa kar 82.300 zadetkov za znanstveno ime <i>Araneus diadematus<\/i> (lat. <i>Araneus<\/i> = pajek, <i>diadematus<\/i> = okra\u0161en z okrasno krono).<\/p>\n<p>Navadnega kri\u017eevca uvr\u0161\u010damo v dru\u017eino kri\u017eevcev (Araneidae). Ta obsega skoraj 3000 vrst, raz\u0161irjenih po vsem svetu, pribli\u017eno 50 vrst pa \u017eivi v srednji Evropi. Sem spadajo srednje velike do velike vrste pajkov (samice 10-18 mm, samci 5-9 mm) z mo\u010dno trnastimi nogami. Predstavniki te dru\u017eine pajkov gradijo tipi\u010dne kolesaste mre\u017ee s spiralno name\u0161\u010denimi lepljivimi nitmi za lov.<br \/>\nDrugi znani predstavniki te dru\u017eine so \u010detvero pegasti kri\u017eevec (<i>Araneus quadratus<\/i>), marmornati kri\u017eevec (<i>Araneus marmoreus<\/i>) pa tudi mostni kri\u017eevec (<i>Larinioides sclopetarius<\/i>).<\/p>\n<p>Navadni kri\u017eevec ima na zadku vedno zna\u010dilen kri\u017east vzorec, po katerem je dobil ime. Ta je sestavljen iz petih belih peg (\u0161tiri podolgovate in v sredini le\u017ee\u010da okrogla pega) \u2013 te se v\u010dasih zlivajo ena v drugo \u2013 ki nastanejo zaradi presnovnega produkta, imenovanega gvanin, ki se v tem delu nalaga tik pod ko\u017eo.<br \/>\nNavadno se na zadku nahaja \u0161e bolj ali manj izrazit vzorec v obliki lista. Zadek je naj\u0161ir\u0161i v sprednjem delu, zaradi \u010desar se ta zdi nekoliko robat, medtem ko je pri podobnih vrstah, kot sta A. quadratus in A. mamoreus zadek naj\u0161ir\u0161i v srednjem delu in tako izgleda ovalen.<br \/>\nObarvanost je zelo raznolika in je lahko od rumene in rde\u010dkaste, do raznih odtenkov rjave. Samci dose\u017eejo 5-10, samice pa 12-17 mm telesne dol\u017eine.<\/p>\n<p>Navadni kri\u017eevec svojo veliko, okroglo kolesasto mre\u017eo navadno splete blizu tal ali na ni\u017ejih vejah dreves in grmov. Za razliko od ostalih vrst rodu Araneus se A. diadematus \u010dez dan najpogosteje zadr\u017euje v sredi\u0161\u010du mre\u017ee. Zato\u010di\u0161\u010de ob robu mre\u017ee obi\u010dajno manjka, vendar se v\u010dasih vseeno pojavlja.<\/p>\n<p>Kolesasta mre\u017ea je najbolj znan tip mre\u017ee pri pajkih, kjer sorazmerno malo prediva pokriva veliko povr\u0161ino za lov. Za postavitev potrebuje samo nekaj to\u010dk, na katerih je pripeta, vseeno pa je trdna in fleksibilna hkrati. Signali cepetajo\u010dega plena se prevajajo neposredno do sredi\u0161\u010da mre\u017ee oz. zato\u010di\u0161\u010da ob mre\u017ei, \u010de se pajek nahaja tam. Posebna (geometrijska) razporeditev prediva v mre\u017ei pajku omogo\u010da orientacijo in premikanje, brez da bi se ujel v lastne lovilne niti.<br \/>\nPajki mre\u017eo tudi redno obnavljajo, tako da staro mre\u017eo pojedo, dragocene gradnike (proteine) pa uporabijo za gradnjo nove!<\/p>\n<p>Spet drugo obliko prediva uporabljajo za gradnjo kokonov (zapredek, ki varuje jajca): samica v septembru in oktobru v skritih koti\u010dkih izle\u017ee ve\u010d kokonov iz rumenega prediva. Mladi\u010di zapustijo kokon komaj po prezimitvi in odrastejo v poznem poletju. Praviloma pajki te vrste dose\u017eejo starost dveh let.<\/p>\n<p>Navadni kri\u017eevec poseljuje \u0161tevilne in raznolike \u017eivljenjske prostore, od gozdnega roba in gozdnih jas do vrtov.<br \/>\nTako se zdi, da jih je na prijetnem sprehodu te\u017eko spregledati in ob\u010dudovati njihovo mre\u017eo \u2013 pravo \u010dudo narave. Pomislite tudi pred koliko nadle\u017enimi muhami, komarji in drugimi \u017eu\u017eelkami nas \u0161\u010diti tak\u0161na mre\u017ea. Pojmujmo navadnega kri\u017eevca in pajke v splo\u0161nem kot koristne \u017eivali!<\/p>\n<p>Matja\u017e Gregori\u010d &amp; Christoph H\u00f6rweg<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Evropski pajek leta 2010<\/p>\n<p>Navadni kri\u017eevec \u2013 <em>Araneus diadematus<\/em> Clerck, 1757<\/p>\n<p>Verjetno eden najbolj znanih pajkov sploh: navadni kri\u017eevec. To med drugim potrjujejo zadetki na iskalniku \u00bbGoogle\u00ab: dne 26.11.2009 tako <a href=\"http:\/\/www.google.si\/\" target=\"_blank\">www.google.si<\/a>najde 5460 zadetkov za slovensko ime navadni kri\u017eevec,<\/p>\n<p><span class=\"ellipsis\">&hellip;<\/span><\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=1916\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[100],"tags":[],"class_list":["post-1916","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2010"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1916","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1916"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1916\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2224,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1916\/revisions\/2224"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1916"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1916"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1916"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}