Smrekov pajek \u2013 Hyptiotes paradoxus<\/em> (C.L. Koch 1843)<\/p>\n Vsak verjetno pozna tipi\u010dno kolesasto mre\u017eo pajka kri\u017eevca. Prav tako je splo\u0161no znano, da je narava skozi milijone let nekatere organizme in njihovo vedenje spremenila do v\u010dasih prav bizarnih oblik. Pajek leta 2009 nam ka\u017ee, kako je lahko klasi\u010dna pajkova mre\u017ea spremenjena v genialno lovilno napravo.<\/p>\n Najprej pa: protagonist je neopazno majhen (dol\u017eina telesa zna\u0161a 3-6 mm), neopazno obarvan (svetlo siv, rjav ali temnej\u0161i, navadno s svetlimi, delno peresastimi dlakami) in \u017eivi skrit (prete\u017eno med suhimi vejami v notranjosti iglastih gozdov). Pajek ima tako vpadljivo \u010dokato telo, kot tudi noge, in je izvrstno skrit v svojem okolju. Zadek ima obliko dvignjenega trikotnika, kar je verjetno odlo\u010dilno vplivalo na pajkovo ime v angle\u0161kem in nem\u0161kem jeziku. Vseeno pa je mre\u017ea tista, ki pajka najhitreje izda. Med sprehodom po iglastem gozdu je najbolje, da po\u010dakamo na sonce, ki nam osvetli pribli\u017eno 20 cm veliko mre\u017eo: ta je sestavljena iz vsega \u0161tirih \u017earkov in med njimi napeljanih lovilnih niti, torej iz treh delov celotne kolesaste mre\u017ee. Mre\u017eo na eni strani dr\u017ei nit okvirja, na drugi pa iz sredi\u0161\u010da izhajajo\u010da signalna nit. Celotna mre\u017ea tako izgleda kot svilen trikotnik. Hyptiotes sam, ima tako reko\u010d vse niti v svojih rokah, saj pre\u017ei med sredi\u0161\u010dem mre\u017ee in zato\u010di\u0161\u010dem kot \u017eiv vmesni \u010dlen, vgrajen v signalno nit. \u010ce insekt pristane v lovilnih nitih, pajek sunkovito spro\u017ei past, kar stori tako, da podalj\u0161a nit za seboj in tako zmanj\u0161a napetost mre\u017ee. Na ta na\u010din se lovilne niti nad plenom prekri\u017eajo, kar lastniku mre\u017ee olaj\u0161a delo.<\/p>\n Za arahnofobe ta vrsta pomeni \u017earek upanja, saj tako kot ostali predstavniki dru\u017eine Uloboridae, nima strupnih \u017elez. Tudi te so bile, tako kot njihova kolesasta mre\u017ea, reducirane med evolucijo. Plen enostavno zavijejo v nepremi\u010dno kepo, kar pomeni, da morajo prebaviti tudi predivo, da lahko pridejo do hranilnih delov plena. To se kot pri vseh ostalih pajkih zgodi s preoralno prebavo pred usti.<\/p>\n \u0160e ena posebnost, ki si jo smrekov pajek deli s pribli\u017eno 50 drugimi evropskimi vrstami, je kribelatno predivo. Za njegovo razumevanje je pomembna zgradba predilnih bradavic. Navadno imajo pajki \u0161est predilnih bradavic. To so kratki priveski za zadnjem delu zadka, nastali z redukcijo okon\u010din. Na teh so izvodila, povezana s predilnimi \u017elezami v notranjosti telesa. Iz pipic izhaja predivo, ki se lahko uporabi za npr. niti okvirja mre\u017ee ali gradnjo kokona. Kribelatni pajki imajo razen \u0161estih predilnih bradavic neposredno pred njimi \u0161e situ podoben kribelum. Ta bi naj bil homologen \u010detrtemu paru predilnih bradavic, ki je bil prisoten pri prednikih pajkov in je \u0161e ohranjen pri nekaterih redkih pajkih danes. Majhna izvodila kribeluma izlo\u010dajo tiso\u010de posameznih niti. Te z glavniku podobnim kalamistrumom (to je vrsta \u0161\u010detin na zadnjih nogah) raz\u010de\u0161e v \u00bbvolnate\u00ab lovilne niti. Kribelatne niti so \u0161tirikrat bolj lepljive od npr. lepljivih niti kri\u017eevca in imajo \u0161e dodatno prednost, da jih zaradi izsu\u0161evanja kapljic lepila ni potrebno obnoviti tako pogosto.<\/p>\n Za konec je potrebno omeniti \u0161e eno morfolo\u0161ko absurdnost vrste Hyptiotes paradoxus<\/i>. Vsi samci pajkov morajo zaradi odsotnosti penisa prenesti spermo indirektno, kar storijo s pomo\u010djo kopulacijskih organov na pedipalpih \u2013 okon\u010dinah med usti in prvimi hodilnimi nogami. Pri skoraj vseh vrstah so ti organi majhni do srednje veliki, pri tej vrsti pa paren organ dose\u017ee skupno velikost, ki ustreza skoraj velikost celotnega sprednjega dela telesa.<\/p>\n Poleg vseh na\u0161tetih posebnosti je smrekov pajek tudi \u010disto obi\u010dajen pajek: je \u0161iroko raz\u0161irjen, pojavlja se v iglastih gozdovih od zahodne Evrope do vzhodne Azije, celo njegovo ime (po njegovi dr\u017ei \u00bbtisti, ki le\u017ei na hrbtu\u00ab, \u00bblenoben\u00ab) nakazuje na nekaj spro\u0161\u010dujo\u010dega, \u010deprav je samoumevno, da je za kamufla\u017eo potrebna tudi mirnost. Vrstno ime \u00bbparadoxus\u00ab (\u00bbneobi\u010dajen\u00ab, \u00bb\u010duden\u00ab) pa v nas spet vzbuja \u017eeljo, da bi o tem pajku izvedeli ve\u010d. \u010ce boste imeli v \u010dasu odraslosti te vrste pajka (od julija do oktobra) nekaj ur \u010dasa, da odpo\u010dijete svoj hrbet med sprehodom po di\u0161e\u010dih in mehkih tleh iglastega gozda, zakaj jih ne bi namenili obisku smrekovega pajka v njegovem svetu!<\/p>\n Peter J\u00e4ger &\u00a0Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Evropski pajek leta 2009<\/p>\n Smrekov pajek \u2013 Hyptiotes paradoxus<\/em> (C.L. Koch 1843)<\/p>\n Vsak verjetno pozna tipi\u010dno kolesasto mre\u017eo pajka kri\u017eevca. Prav tako je splo\u0161no znano, da je narava skozi milijone let nekatere organizme in njihovo vedenje spremenila do v\u010dasih prav bizarnih oblik.<\/p>\n …<\/span><\/p>\n