{"id":1972,"date":"2015-11-08T15:30:16","date_gmt":"2015-11-08T14:30:16","guid":{"rendered":"http:\/\/www.european-arachnology.org\/wdp\/?p=1972"},"modified":"2015-11-08T15:31:04","modified_gmt":"2015-11-08T14:31:04","slug":"spider-of-the-year-2008-sl","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=1972","title":{"rendered":"Spider of the year 2008 \u2013 SL"},"content":{"rendered":"<h4>Evropski pajek leta 2008<\/h4>\n<p>Hi\u0161ni pajek &#8211; <em>Tegenaria<\/em> spp.<\/p>\n<p><b>Kdo jih ne pozna: veliki, temni, kosmati pajki, ki se pojavijo v kopalni kadi ali umivalniku in &#8211; predvsem zaradi svoje velikosti in kontrasta proti beli podlagi &#8211; povzro\u010dijo burno reakcijo pri ljudeh. To so ve\u010dinoma hi\u0161ni pajki, ki niso niti strupeni, niti nevarni. Vseeno pa so ravno tak\u0161na sre\u010danja tisto, kar najbolj \u0161kodi odnosu med pajki in \u0161tevilnimi ljudmi.<\/b><\/p>\n<p>V letu 2008 je bil za pajka leta izbran hi\u0161ni pajek (rod <i>Tegenaria<\/i>). \u017dirija se ni mogla spomniti kandidata, ki bi bolje opisal tipi\u010dno nerazumen strah ljudi pred temi osmeronogimi \u017eivalmi. S to potezo bi arahnologi radi vzbudili zanimanje ali vsaj razumevanje sveta okoli nas. Pajka leta so tretji\u010d izbirali na evropski ravni. Glede na to, da ne \u017eivi vsaka vrsta v vsaki dr\u017eavi, smo vpeljali novost in tako bo letos v sredi\u0161\u010du pozornosti celoten rod. Vsaka dr\u017eava pa bo potem izbrala svojo zna\u010dilno vrsto.<\/p>\n<p>V Evropi najdemo okoli 70 od skupno 130 vrst na svetu. Na pode\u017eelju gradijo svoje mre\u017ee pod kamenjem, v votlih deblih, pod koreninami dreves in med gosto vegetacijo, v naseljih pa hvale\u017eno zasedejo tudi mnoge alternativne habitate.<\/p>\n<p>Hi\u0161ni pajki iz rodu <i>Tegenaria<\/i> gradijo plo\u0161\u010date mre\u017ee, ki jih tipi\u010dno najdemo v kotu sobe. Na tem mestu pajek najla\u017eje raztegne svojo mre\u017eo in potem namesti svoje lijakasto zato\u010di\u0161\u010de. Ti no\u010dno aktivni pajki v njem nepremi\u010dno pre\u017eivijo ve\u010dino \u010dasa. Zato\u010di\u0161\u010de je zgrajeno tako, da je \u010dim bolj skrito in varno pred de\u017ejem. Ostali del mre\u017ee pa se, za razliko od zato\u010di\u0161\u010da, lahko razteza dale\u010d v sobo.<\/p>\n<p>Ko kak\u0161na \u017eu\u017eelka pade na plo\u0161\u010dat del mre\u017ee povzro\u010di vibracije, ki jih pajek takoj zazna. Ta hitro kot blisk ste\u010de k plenu, ga ugrizne in vbrizga strup. Manj\u0161i plen takoj odnesejo v zato\u010di\u0161\u010de, pri velikem plenu pa se <i>Tegenaria<\/i> tipi\u010dno najprej umakne v zato\u010di\u0161\u010de in po\u010daka, da strup za\u010dne u\u010dinkovati. S ponavljajo\u010dimi ugrizi lahko obvladajo tudi velik plen, ki ga nato zau\u017eijejo na varnem v zato\u010di\u0161\u010du.<\/p>\n<p>Velikost teh pajkov je impresivna. Dolgonogi samci lahko imajo razpon nog tudi \u010dez 10 cm, kar seveda ne pripomore k prepri\u010devanju ljudi, ki o pajkih ne vedo dovolj, da ti dejansko niso nevarni. Znanstveniki so s preizkusi na sebi pokazali, da tudi \u010de hi\u0161nim pajkom ob ugrizu uspe predreti ko\u017eo, u\u010dinek strupa nima opaznej\u0161ega u\u010dinka. Ve\u010dinoma se opazi samo ugriz, ki se ga \u010duti kot pik bucike. Omembe vreden je tudi podatek, da celo strokovnjaki potrebujejo precej spretnosti in potrpljenja, da pajke pripravijo do ugriza, ne da bi jih ob tem po\u0161kodovali. Vseeno je torej ali pajka poberete iz kopalne kadi z golo roko ali kozarcem, da ga varno izpustite na prostost. V bistvu s tem niste pajka samo re\u0161ili zanesljive smrti, ampak tudi pri\u0161li v stik z naravnim okoljem okoli vas.<\/p>\n<p>Peter J\u00e4ger &amp; Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Evropski pajek leta 2008<\/p>\n<p>Hi\u0161ni pajek &#8211; <em>Tegenaria<\/em> spp.<\/p>\n<p><b>Kdo jih ne pozna: veliki, temni, kosmati pajki, ki se pojavijo v kopalni kadi ali umivalniku in &#8211; predvsem zaradi svoje velikosti in kontrasta proti beli podlagi &#8211;<\/b><\/p>\n<p><span class=\"ellipsis\">&hellip;<\/span><\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=1972\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[102],"tags":[],"class_list":["post-1972","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2008"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1972","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1972"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1972\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1975,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1972\/revisions\/1975"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1972"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1972"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1972"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}