Cvetni pajek – Misumena vatia<\/em> (Clerck 1757)<\/p>\n Pajek leta 2006 je cvetni pajek \u2013 Misumena vatia<\/i> (Clerck 1757). Kot je zna\u010dilno za vse \u010dlane dru\u017eine rakovi\u010darjev, ima tudiMisumena<\/i> noge zasukane vstran, kot rakovica. Prva dva para nog sta najdalj\u0161a. Cvetni pajek se razlikuje od drugih evropskih vrst po sposobnosti spreminjanja barve iz rumene v belo.<\/p>\n \u017divljenjski cikel<\/b><\/p>\n Kot vsi rakovi\u010darji tudi cvetni pajek ne zalezuje plena, temve\u010d na cvetovih \u010daka predvsem na lete\u010de \u017eu\u017eelke. S kratkimi zadnjimi pari nog pajek dr\u017ei ravnote\u017eje, z dolgima in mo\u010dnima sprednjima paroma nog, ki ju dr\u017ei narazen, pa bliskovito ulovi ni\u010d hudega slute\u010d plen, isto\u010dasno pa mu zadane strupen ugriz. Pajek plen ve\u010dinoma u\u017eije na cvetu – \u017eu\u017eelko uteko\u010dinjeno posesa skozi drobne luknje v njeni hitinja\u010di, le-ta pa ostane izsu\u0161ena skoraj enake oblike, kot je bila \u017eiva.<\/p>\n Cvetni pajek lahko spreminja barvo in je tako \u010dudovito prilagojen na \u017eivljenje na belih in rumenih cvetovih. Za aktivno spremembo barve potrebujejo odrasle samice nekaj dni. Znanstvene \u0161tudije ka\u017eejo, da je tak\u0161na kamufla\u017ea u\u010dinkovita, saj pajka te\u017eko opazi tako njegov morebitni plen kot tudi plenilci.<\/p>\n Cvetni pajki odrastejo med majem in junijem. Pritlikavi sam\u010dki najdejo samico v zgodnjem poletju. Pred parjenjem se samec zadr\u017euje na sami\u010dinem zadku, parjenje poteka na njenem trebu\u0161nem delu. Samica najpogosteje skrije kokon z jaj\u010deci med listjem, ki ga zlepi s paj\u010devino. Mladi pajkci prezimijo v odmrlem listju ter nadaljujejo razvoj spomladi.<\/p>\n \u017divljenjski prostor in raz\u0161irjenost<\/b><\/p>\n Tipi\u010dni \u017eivljenjski prostor so odprti travniki, mokri\u0161\u010da in polja, pa tudi son\u010dne poti in gozdni obronki, zara\u0161\u010danja in vrtovi. V Evropi najdemo cvetnega pajka od Skandinavije do Sredozemlja, \u0161ir\u0161e \u0161e v severni Afriki in tudi Severni Ameriki. V Sloveniji je vrsta pogosta. Druge vrste cvetnih pajkov (rod Misumena<\/i>) – znanih je preko 40 – naseljujejo tropske in subtropske kraje.<\/p>\n Zna\u010dilnosti in podobne vrste<\/b><\/p>\n Samo odrasle samice so zna\u010dilno rumene ali bele barve, mo\u017eni pa so odtenki drugi barv med obema ekstremoma, kot npr. zelenkasta. Zadek ima lahko tudi rde\u010de \u010drte. Glavoprsje nosi dve temni \u010drti na zgornji strani. Glavoprsje in prva para nog veliko manj\u0161ega samca sta temno rjava, zadek pa rumen s temnim vzorcem.<\/p>\n Druga evropska vrsta rakovi\u010darjev, ki lahko aktivno spremeni barvo, je Thomisus onustus<\/i>. Paleta barv te vrste je \u0161ir\u0161a – od bele do rumene in vijoli\u010dne, vrsta pa se razlikuje tudi po obliki zadka s parom nabreklin ter po stranskih o\u010deh, ki so dvignjene. Mladi osebki rodu Misumena, <\/i>ki navadno pre\u017eijo na zelenju, so zelenkaste barve in jih lahko zamenjamo z drugimi zelenimi rakovi\u010darji, kot so vrste Diaea dorsata<\/i>, Diaea pictilis<\/i>, Misumenops tricuspidatus<\/i>, Heriaeus mellotei <\/i>>in Heriaeus graminicola<\/i>.<\/p>\n Zaradi barvitosti in variabilnosti je bila vrsta Misumena vatia<\/i> opisana pod ve\u010d kot 20 razli\u010dnimi znanstvenimi imeni! Sinonime je razkrila moderna taksonomija, ki odkriva pomembne znake za razlikovanje vrst.<\/p>\n Izvor imena<\/strong><\/p>\n Rodovno ime: \u03bc\u03b9\u03c3\u03bf\u03cd\u03bc\u03b5\u03bd\u03bf\u03c2 [mis\u00famenos] (Gr.) \u2013 osovra\u017een; \u03bc\u03b9\u03c3\u03ad\u03c9 [mis\u00e9o] (Gr.) \u2013 sovra\u017eiti Evropski pajek leta (European Spider of the Year \u2013 ESY)<\/b><\/p>\n Od leta 2000 so strokovnjaki iz Nem\u010dije, Avstrije in \u0160vice izbirali vrsto pajka leta. Leta 2001 je bil to vodni pajek, leta 2002 osasti pajek, leta 2003 roparski volkec, leta 2004 zeleni pajek ter leta 2005 zebrasti pajek. Nem\u0161ko govore\u010dim de\u017eelam so se leta 2005 pridru\u017eile Belgija in Nizozemska, v letu 2006 pa je prvi\u010d organiziran pravi evropski projekt Pajek leta. Cvetni pajek,Misumena<\/i>, bo torej predstavljal pajke od Skandinavije do Sredozemlja ter od Irske do Mad\u017earske ter vse privla\u010dne lastnosti teh koristnih \u017eivali.<\/p>\n Peter J\u00e4ger, Martin Kreuels & Matja\u017e Kuntner<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Evropski pajek leta 2006<\/p>\n Cvetni pajek – Misumena vatia<\/em> (Clerck 1757)<\/p>\n Pajek leta 2006 je cvetni pajek \u2013 Misumena vatia<\/i> (Clerck 1757). Kot je zna\u010dilno za vse \u010dlane dru\u017eine rakovi\u010darjev, ima tudiMisumena<\/i> noge zasukane vstran,<\/p>\n …<\/span><\/p>\n
\nVrstno ime: vatius, -a, -um (lat.) \u2013 ukrivljen navzven<\/p>\n