{"id":2763,"date":"2018-01-28T13:08:11","date_gmt":"2018-01-28T12:08:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.european-arachnology.org\/wdp\/?p=2763"},"modified":"2018-01-28T13:08:11","modified_gmt":"2018-01-28T12:08:11","slug":"spider-of-the-year-2018-sl","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=2763","title":{"rendered":"Spider of the year 2018 &#8211; SL"},"content":{"rendered":"<h4>Pajek leta 2018<\/h4>\n<p>Dvopik\u010dasti krogli\u010dar \u2013\u00a0<em>Steatoda bipunctata<\/em> (Linnaeus, 1758)<\/p>\n<p>Dvopik\u010dasti krogli\u010dar <em>Steatoda bipunctata<\/em> (Linnaeus, 1758) pripada dru\u017eini krogli\u010darjev (Theridiidae). Po svetu poznamo 2.487 vrst pajkov, ki pripadajo tej dru\u017eini, od tega jih 228 \u017eivi v Evropi. Rodu <em>Steatoda<\/em> v Evropi pripada 13 vrst.<\/p>\n<p>Dvopik\u010dastega krogli\u010darja najdemo v vsem dr\u017eavah Evrope. Pojavlja se predvsem v ni\u017einskih predelih in ni\u017ejem hribovju do pribl. 800 m n. v. Izjemoma se pojavlja tudi v visokogorju, kjer znana najdi\u0161\u010da v Alpah segajo vse do 2000 m n. v.<\/p>\n<p>To vrsto pogosto opazimo v ali ob \u010dlove\u0161kih prebivali\u0161\u010dih, kjer za gradnjo mre\u017e uporabi npr. okenske police in ograje, kot nezahtevna vrsta pa pre\u017eivi tudi v precej suhih sobah. V angle\u0161\u010dini vrsto imenujejo \u00bbrabbit hutch spider\u00ab saj tam zaj\u010dniki predstavljajo pogost habitat. V naravi jo najdemo v grmovju, pod drevesnim lubjem, v razpokah skal in pod kamenjem. Mestoma je vrsta zelo pogosta in ne velja za ogro\u017eeno.<\/p>\n<p>Telesna dol\u017eina pri samicah zna\u0161a 4,5-7 mm, pri samcih pa 4-5,5 mm. Celo telo, predvsem to velja za splo\u0161\u010den zadek, izgleda oljnato svetle\u010de. V nem\u0161\u010dini vrsto zato imenujejo \u00bboljnati pajek\u00ab (nem. \u00bbFettspinne\u00ab). Osnovna barva glavoprsja je temno rjava do \u010drna, zadek je svetlo rjave barve, ki ob robovih prehaja v temno rjavo do \u010drno. Vzdol\u017e zadka po sredini poteka bolj ali manj nejasna svetla \u010drta, pre\u010dno po sprednjem delu zadka pa svetel pas. Na zadku obi\u010dajno opazimo \u0161tiri temne pike \u2013 to so to\u010dke, kamor se na notranji strani telesa pripenjajo mi\u0161ice. Noge so rde\u010de rjave s temnej\u0161imi obro\u010dki.<\/p>\n<p>Dvopik\u010dasti pajek gradi tridimenzionalne mre\u017ee z bolj ali manj gosto vodoravno ploskvijo, iz katere se v vse smeri raztezajo posamezne niti. Lovilne niti so usmerjene navpi\u010dno navzdol in so pri tleh opremljene z lepilom. Hode\u010d plen se ob stiku z lepljivo nitjo nanjo zalepi, nit se ob tem odtrga od tal, plen pa obvisi v zraku, medtem ko pajek hiti ponj. Dvopik\u010dasti pajek v glavnem lovi \u017eu\u017eelke, v\u010dasih pa tudi druge pajke, npr. hi\u0161ne pajke rodu <em>Tegenaria<\/em>.<\/p>\n<p>Samice dvopik\u010dastega pajka najdemo tekom celega leta, samce pa v paritveni sezoni med junijem in oktobrom. Med parjenjem samec oddaja cvr\u010danju podobne zvoke, s katerimi samico zvabi iz zato\u010di\u0161\u010da. Te zvoke ustvari z drgnjenjem ostrega roba na zadku ob listast \u00bbstridulacijski organ\u00ab na glavoprsju. Samica zgradi bel kokon, ki vsebuje 50-100 roza obarvanih jajc, in ga obesi v sredo tridimenzionalne mre\u017ee.<\/p>\n<p>Zakaj smo vrsto <em>Steatoda bipunctata<\/em> izbrali za evropskega pajka leta?<\/p>\n<p>Na eni strani zato, ker gre za pogosto vrsto, ki jo pogosto opazimo v \u010dlove\u0161kih bivali\u0161\u010dih in je hkrati zlahka prepoznavna. Po drugi strani zato, ker je predstavnik krogli\u010darjev, zanimive skupine pajkov, ki ji pripadajo tudi \u010drne vdove. Cvr\u010danju podobni svatbeni napevi so prav tako posebnost te vrste.<\/p>\n<p>Z izbiro pajka leta upamo na ve\u010djo prepoznavnost in razumevanje sicer v javnosti manj priljubljene skupine \u017eivali, hkrati pa si \u017eelimo novih podatkov o trenutni raz\u0161irjenosti vrste. V tem kontekstu vam \u017eelimo, da u\u017eivate v izborih pajka leta in nam pomagate z lokalnimi najdbami in fotografijami.<\/p>\n<p>Evropskega pajka leta izbira 83 arahnologov iz 26 evropskih dr\u017eav. Izbor koordinirajo Prirodoslovni muzej na Dunaju, nem\u0161ko arahnolo\u0161ko dru\u0161tvo \u00bbArachnologische Gesellschaft\u00ab in evropsko arahnolo\u0161ko dru\u0161tvo \u00bbthe European Society of Arachnology\u00ab.<\/p>\n<p>Christoph H\u00f6rweg &amp; Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pajek leta 2018<\/p>\n<p>Dvopik\u010dasti krogli\u010dar \u2013\u00a0<em>Steatoda bipunctata<\/em> (Linnaeus, 1758)<\/p>\n<p>Dvopik\u010dasti krogli\u010dar <em>Steatoda bipunctata<\/em> (Linnaeus, 1758) pripada dru\u017eini krogli\u010darjev (Theridiidae). Po svetu poznamo 2.487 vrst pajkov, ki pripadajo tej dru\u017eini, od tega jih 228 \u017eivi v Evropi.<\/p>\n<p><span class=\"ellipsis\">&hellip;<\/span><\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=2763\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[110],"tags":[],"class_list":["post-2763","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2018"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2763","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2763"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2763\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2764,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2763\/revisions\/2764"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2763"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2763"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2763"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}