{"id":3469,"date":"2023-01-16T12:24:12","date_gmt":"2023-01-16T11:24:12","guid":{"rendered":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3469"},"modified":"2023-01-23T10:12:23","modified_gmt":"2023-01-23T09:12:23","slug":"spider-of-the-year-2023-de-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3469","title":{"rendered":"Spider of the year 2023 &#8211; SI"},"content":{"rendered":"<p><strong>Pajek leta 2023<\/strong><\/p>\n<p>Trnasti vre\u010dasti pajek, <em>Cheiracanthium punctorium<\/em> (Villers, 1789)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Informacije<\/strong><\/p>\n<p>Trnasti vre\u010dasti pajek, <em>Cheiracanthium punctorium<\/em> (Villers, 1789), spada v dru\u017eino dolgonogih vre\u010dastih pajkov (Cheiracanthiidae). Ta dru\u017eina pajkov po vsem svetu vsebuje 363 vrst, od tega se jih 35 pojavlja v Evropi. Devet vrst iz rodu <em>Cheiracanthium<\/em> se pojavlja v Sloveniji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Raz\u0161irjenost, \u017eivljenjski prostor in ogro\u017eenost<\/strong><\/p>\n<p>Trnasti vre\u010dasti pajek je palearkti\u010dno raz\u0161irjen \u2013 od Evrope do srednje Azije. V srednji Evropi in Sloveniji je vrsta vezana predvsem na vi\u0161insko cono do 800 m nadmorske vi\u0161ine, ponekod jo najdemo tudi v vi\u0161jih nadmorskih vi\u0161inah (do 1000 m). V Sloveniji je vrsta pogosta predvsem na kra\u0161kih travnikih. V splo\u0161nem se pojavlja predvsem v zeli\u0161\u010dni in grmovni plasti toplih, odprtih rasti\u0161\u010d, pa tudi na vla\u017enih mestih na malo rabljenih travnikih. V Sloveniji ne velja za ogro\u017eeno vrst, ponekod po Evropi pa je na lokalnih rde\u010dih seznamih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Opis<\/strong><\/p>\n<p>Dol\u017eina telesa vrste <em>Cheiracanthium punctorium<\/em> je pri samicah 10-15 mm, samci so nekoliko manj\u0161i in merijo 7,5-12 mm. Sprednji del telesa je zelenkasto rjav, v\u010dasih je lahko popolnoma oran\u017eno rde\u010dkast. Zelo mo\u010dne in dolge helicere imajo rde\u010do bazo, strupnik ima \u010drno konico. Bledo rumeno-zelenkast trebuh je pogosto opremljen s temno liso, ki lahko sega do sredine trebuha ali pa je sploh ni. Rumenkaste noge imajo \u010drne konce. Prvi par nog je podalj\u0161an, kar omogo\u010da razlikovanje pajkov iz rodu <em>Cheiracanthium<\/em> od vre\u010dastih pajkov iz rodu <em>Clubiona<\/em>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017divljenjski stil<\/strong><\/p>\n<p>Ti prete\u017eno no\u010dni pajki ne gradijo mre\u017e za lov plena. Svojemu plenu se prikradejo in ga premagajo s strupenim ugrizom. Zaradi svoje velikosti in mo\u010dnih helicer lahko trnasti vre\u010dasti pajek premaga tudi velike \u017eu\u017eelke, kot so kobilice in bogomolke. Dan pre\u017eivijo v kroglastih zato\u010di\u0161\u010dih, ve\u010dinoma v zelnati vegetaciji, v podrasti in pod kamni. Najdemo jih predvsem v neizkori\u0161\u010denih odprtih biotopih, predvsem v visoki travi in \u200b\u200bvisokem grmovju, v\u010dasih tudi na gozdnih posekah, ledinah in travnikih ter ob robovih poti, jarkov in \u017eelezni\u0161kih nasipov.<\/p>\n<p>Sredi poletja skoraj odrasle samice zgradijo razko\u0161ne mre\u017ee v velikosti koko\u0161jega jajca, prepletene s travnimi listi\u010di, listi in stebli. Tik ob njej odrasli samci predejo svoja svilnata zato\u010di\u0161\u010da. Ko samica spolno dozori, samec prebije zid med obema mre\u017eama, nakar pride do paritve. V avgustu samica v svilnato vre\u010dko izle\u017ee 80-300 jaj\u010dec. V tem obdobju zelo ostro in agresivno brani zarod \u2013 kot dojilja brani svoje otroke, kar je tej vrsti v nekaterih jezikih dalo splo\u0161no ime. V sloven\u0161\u010dini \u00bbtrnast\u00ab nakazuje dolg, tanek trn, ki ga imajo samci na koncu nog. Mladi pajki se izle\u017eejo 3-5 tednov kasneje, v obdobju od sredine septembra do za\u010detka oktobra, zapustijo mre\u017eo in prezimujejo v lastnih zapredkih, ki merijo pribli\u017eno 5 mm v premeru. Trnasti vre\u010dasti pajki so aktivni ve\u010dinoma v obdobju od junija do oktobra.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Strup<\/strong><\/p>\n<p>Ta vrsta je dovolj velika, da lahko ugrizne ljudi, zlasti ko jo \u010dlovek nenamerno stisne. Pa vendar so osebki te vrste zaradi skritega na\u010dina \u017eivljenja obi\u010dajno dale\u010d od \u010dlove\u0161kih bivali\u0161\u010d, zato je ugriz razmeroma malo verjeten. Ugriz povzro\u010di takoj\u0161njo mo\u010dno peko\u010do bole\u010dino, ki dose\u017ee vrh v 5-20 minutah in lahko traja ve\u010d ur. Intenzivnost bole\u010dine primerjamo s pikom ose. Ugriz lahko povzro\u010di simptome, kot so zmerna lokalna oteklina, rde\u010dina, srbenje, slabost in rahlo povi\u0161ana telesna temperatura. Nekroti\u010dne ko\u017ene spremembe se ne pojavljajo. Po potrebi se priporo\u010da simptomatsko zdravljenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Podobne vrste<\/strong><\/p>\n<p>Po izraziti barvi in \u200b\u200bizraziti velikosti se trnasti vre\u010dasti pajek precej dobro lo\u010di od njegovih sorodnih vrst v Srednji Evropi. V najbolj\u0161em primeru ga lahko zamenjamo s podobno velikimi vrstami iz dru\u017eine dolgonogih vre\u010dastih pajkov (Cheiracanthiidae).<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zakaj je bil trnasti vre\u010dasti pajek izbran za evropskega pajka leta? <\/strong><\/p>\n<p>Po eni strani predstavnik te dru\u017eine pajkov \u0161e ni bil izbran, po drugi strani pa se ta vrsta razmeroma pogosto omenja v medijih, saj jo povezujejo tudi s primeri ugrizov in zato veljajo za medicinsko pomembno vrsto. Zelo pogosto pa so to le domneve, zato je \u0161e toliko bolj pomembno dokumentirati ustrezne primere in na splo\u0161no prikazati dejstva o tem pajku, da bi se izognili neutemeljenemu strahu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Z izbiro pajka leta pa ne le postavljamo v pravo lu\u010d \u00bbmanj priljubljeno\u00ab skupino \u017eivali in izpostavljamo ogro\u017eene habitate \u2013 v tem primeru odprte suhe lege, kot so travniki, pa\u0161niki in stepske trave \u2013 ampak hkrati znanstveniki upamo, da bomo zbrali podatke trenutni raz\u0161irjenosti vrste. S tem v mislih: u\u017eivajte v pajku leta in pomagajte pri dokumentaciji te vrste s poro\u010dilom o najdbi ali s fotografijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8220;Evropskega pajka leta&#8221; je izbiralo 84 arahnologov iz 27 evropskih dr\u017eav. Izbiro usklajuje Prirodoslovni muzej na Dunaju, v sodelovanju z nem\u0161kim Arahnolo\u0161kim dru\u0161tvom (AraGes) in Evropskim arahnolo\u0161kim dru\u0161tvom (ESA).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Christoph H\u00f6rweg &amp; Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><strong>Pajek leta 2023<\/strong><\/p>\n<p>Trnasti vre\u010dasti pajek, <em>Cheiracanthium punctorium<\/em> (Villers, 1789)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Informacije<\/strong><\/p>\n<p>Trnasti vre\u010dasti pajek, <em>Cheiracanthium punctorium<\/em> (Villers, 1789), spada v dru\u017eino dolgonogih vre\u010dastih pajkov (Cheiracanthiidae).<\/p>\n<p><span class=\"ellipsis\">&hellip;<\/span><\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3469\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":112,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[117],"tags":[],"class_list":["post-3469","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2023"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3469","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/112"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3469"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3469\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3476,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3469\/revisions\/3476"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3469"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3469"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3469"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}