{"id":3547,"date":"2024-01-08T13:09:45","date_gmt":"2024-01-08T12:09:45","guid":{"rendered":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3547"},"modified":"2024-01-08T13:09:45","modified_gmt":"2024-01-08T12:09:45","slug":"spider-of-the-year-2024-si","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3547","title":{"rendered":"Spider of the year 2024 – SI"},"content":{"rendered":"

Pajek leta 2024<\/strong><\/p>\n

Kletni pajek, Nesticus cellulanus <\/em>(Clerck, 1757)<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Informacije<\/strong><\/p>\n

Kletni pajek Nesticus cellulanus<\/em> (Clerck, 1757) spada v dru\u017eino Nesticidae. Ta dru\u017eina pajkov obsega 291 vrst po vsem svetu, od katerih jih 58 najdemo v Evropi (vklju\u010dno s Tur\u010dijo in Kavkazom). V srednji Evropi v rodu Nesticus<\/em> (pravi jamski pajki) najdemo samo to vrsto.<\/p>\n

 <\/p>\n

Raz\u0161irjenost, \u017eivljenjski prostor in ogro\u017eenost<\/strong><\/p>\n

Kletni pajek je zelo raz\u0161irjen in pogost po vsej Evropi in v Tur\u010diji. V srednji Evropi je vrsta v glavnem omejena na nadmorsko vi\u0161ino do 800 m, obstajajo pa tudi podatki, da dose\u017ee tudi nadmorsko vi\u0161ino 1000 m. Nesticus cellulanus<\/em> \u017eivi predvsem v jamah in rudni\u0161kih rovih. Na skoraj vseh evropskih rde\u010dih seznamih vrsta ni ogro\u017eena, v\u010dasih pa je na seznamu “skoraj ogro\u017eenih”, kot na primer na avstrijskem Koro\u0161kem.<\/p>\n

 <\/p>\n

Opis<\/strong><\/p>\n

Dol\u017eina telesa vrste Nesticus cellulanus<\/em> je pri samicah 3,5\u20136 mm, medtem ko so samci nekoliko manj\u0161i in merijo 3\u20135 mm. Sprednja polovica telesa je rumenkaste barve in ima \u010drnkasto liso. Sternum je svetlo rumen s \u010drnimi pikami. Trebuh je sivkasto-rumeno-belkast s \u010drnkastimi lisami, noge pa so rumenkaste s \u010drnimi obro\u010dki.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u017divljenjski slog<\/strong><\/p>\n

Kot pove \u017ee ime, se kletni pajek ve\u010dinoma nahaja v jamah, rudni\u0161kih rovih in starih kletnih obokih. Nahaja se torej na krajih s hladno in vla\u017eno mikroklimo, vendar morajo tudi ta mesta biti za\u0161\u010ditena pred zmrzaljo in brez velikih temperaturnih nihanj. Zato lahko vrsto ob\u010dasno najdemo v odprtih habitatih v sistemu razpok meli\u0161\u010d, v temnih, vla\u017enih razpokah v zemlji, pod blazinami mahu, v votlih drevesih, ali v ja\u0161kih vodnjakov.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vrsta Nesticus cellulanus<\/em> obi\u010dajno v votlinah jamskih sten gradi redko baldahinasto mre\u017eo, iz katere navzdol potekajo lovilne niti. Spodnji del vsake lovilne niti je prekrit s pravilno razporejenimi kapljicami lepila. Ko se plen zaplete v lepljive kapljice, pajek \u010deznjo vr\u017ee nadaljnje predivo, ubije plen z ve\u010d strupenimi ugrizi in ga nato potegne navzgor v mre\u017eo. Tipi\u010den plen so \u017eivali, ki hodijo po tleh ali po stenah, na primer komarji ali druge \u017eu\u017eelke. Tudi paritveno vedenje ima nekaj posebnosti: pred parjenjem poteka dvorjenje, pri \u010demer samec \u00bbbrenka\u00ab na nit sami\u010dine mre\u017ee. Po kratkem, le nekaj minutah trajajo\u010dem parjenju, v katerem partnerja v mre\u017ei visita obrnjena na hrbet, samica pomaga samcu vstaviti pedipalp.<\/p>\n

 <\/p>\n

Samica jajca odlo\u017ei v sferi\u010den, rde\u010dkasto rumen jaj\u010dni kokon, ki ga nosi na predilnih bradavicah, dokler se mladi pajki ne izle\u017eejo, \u0161ele nato ga pritrdi na mre\u017eo. Obdobje spolne zrelosti in razmno\u017eevanja se razteza neprekinjeno skozi leto, tako da lahko naletimo na vse stopnje rasti hkrati, \u010deprav je dele\u017e odraslih v poletnih mesecih vi\u0161ji.<\/p>\n

 <\/p>\n

Podobne vrste<\/strong><\/p>\n

Kletnega pajka lahko zamenjamo z veliko redkej\u0161im bledim jamskim pajkom (Kryptonesticus eremita<\/em>), ki je nekoliko svetlej\u0161e barve. Temna sredinska proga na prednjem delu telesa kletnega pajka poteka po celotni dol\u017eini, pri bledem jamskem pajku pa se v drugi polovici o\u017ei ali je sploh ni ve\u010d. Zanesljivo vrsti razlikujemo le s pregledom genitalij ali z DNK \u010drtnimi kodami.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zakaj je bil kletni pajek izbran za evropskega pajka leta?<\/strong><\/p>\n

Izvolitev je sledila poizvedbi nem\u0161kega zdru\u017eenja raziskovalcev jam in krasa, ki jamsko \u017eival leta izbira od leta 2009. Njegovi \u010dlani so imeli idejo \u2013 podobno kot leta 2012, ko je bil izbran jamski pajek Meta menardi<\/em> \u2013 o zdru\u017eitvi jamske \u017eivali in pajka leta. Predlog je podprla “komisija pajkov” (84 arahnologov iz 27 evropskih dr\u017eav). To je treba razumeti tudi kot jasen znak, da \u0161e vedno obstaja velika potreba po ukrepanju, zlasti v preu\u010devanju podzemnih ekosistemov in vrst, ki se v njih pojavljajo, ter da je treba dobro sodelovanje med raziskovalci jam (speleologi) in raziskovalci pajkov (arahnologi) \u0161e raz\u0161iriti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Izbor pajka leta ni namenjen le predstavitvi \u00bbmanj popularne\u00ab skupine \u017eivali in opozarjanju na ogro\u017eene habitate \u2013 v tem primeru jame kot posebne, varovanja vredne habitate \u2013, ampak hkrati znanstveniki upajo, da bodo pridobili podatke o njegovi trenutni porazdelitvi. S tem v mislih: naslednji\u010d, ko obi\u0161\u010dete jamo, imejte odprte o\u010di in pomagajte dokumentirati to vrsto s svojim odkritjem in\/ali fotografijo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Izbor pajka leta koordinira Prirodoslovni muzej Dunaj, v sodelovanju z dru\u0161tvom Arachnologische Gesellschaft (AraGes) in Evropskim arahnolo\u0161kim dru\u0161tvom (ESA).<\/p>\n

 <\/p>\n

Christoph H\u00f6rweg, prevedel Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pajek leta 2024<\/strong><\/p>\n

Kletni pajek, Nesticus cellulanus <\/em>(Clerck, 1757)<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Informacije<\/strong><\/p>\n

Kletni pajek Nesticus cellulanus<\/em> (Clerck, 1757) spada v dru\u017eino Nesticidae. Ta dru\u017eina pajkov obsega 291 vrst po vsem svetu,<\/p>\n

…<\/span><\/p>\n

Read more ›<\/a><\/div>\n

<\/p>\n","protected":false},"author":112,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[118],"tags":[],"class_list":["post-3547","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2024"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3547","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/112"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3547"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3547\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3553,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3547\/revisions\/3553"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3547"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3547"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3547"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}