{"id":3668,"date":"2025-01-22T09:12:39","date_gmt":"2025-01-22T08:12:39","guid":{"rendered":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3668"},"modified":"2025-01-22T09:12:39","modified_gmt":"2025-01-22T08:12:39","slug":"spider-of-the-year-2025-si","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3668","title":{"rendered":"Spider of the year 2025 &#8211; SI"},"content":{"rendered":"<p><strong>Pajek leta 2025<\/strong><\/p>\n<p><em>Segestria senoculata <\/em>(Linnaeus, 1758)<\/p>\n<p><strong>Navadni ka\u010dar<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Informacije<\/strong><\/p>\n<p>Navadni ka\u010dar <em>Segestria senoculata<\/em> (Linnaeus, 1758) spada v dru\u017eino pajkov \u017earkastih cevkarjev (Segestriidae). Ta dru\u017eina pajkov je sestavljena iz petih rodov s 181 vrstami po vsem svetu. Rod <em>Segestria<\/em> (ka\u010darji) obsega 22 vrst, od katerih jih je osem tudi v Evropi.<\/p>\n<p><strong>Raz\u0161irjenost, \u017eivljenjski prostor in ogro\u017eenost <\/strong><\/p>\n<p>Navadni ka\u010dar je raz\u0161irjen \u00bbpalearkti\u010dno\u00ab in se pojavlja po vsej Evropi. Vi\u0161inska raz\u0161irjenost se giblje od 800 m nadmorske vi\u0161ine do gozdne meje na pribli\u017eno 2200 m nadmorske vi\u0161ine (v Centralnih Alpah). Vrsta <em>Segestria senoculata<\/em> \u017eivi v gozdovih ter na meli\u0161\u010dih in gru\u0161\u010dih. Zaradi svoje \u0161tevil\u010dnosti in \u0161iroke dostopnosti habitatov je na rde\u010dih seznamih uvr\u0161\u010dena med neogro\u017eene vrste.<\/p>\n<p><strong>Opis<\/strong><\/p>\n<p>Dol\u017eina telesa pri vrsti <em>Segestria senoculata<\/em> je pri samicah 7\u201310 mm, medtem ko so samci nekoliko manj\u0161i in merijo 6\u20139 mm. Oba spola sta si po barvi in \u200b\u200bbarvnih vzorcih podobna. Glavoprsje je sijo\u010de rjavo, ovalni zadek je bledo be\u017e\/siv, na hrbtu s temno rjavim, re\u017enjastim\/bo\u010dno vijugastim srednjim trakom (podobno temnemu vzorcu ka\u010de gada). Noge so svetlo rjave in imajo temne kolobarje. Ve\u010dina vrst pajkov ima osem o\u010di, pajki ka\u010darji pa jih imajo le \u0161est: razvr\u0161\u010dene so v tri skupine po dve o\u010desi, ki v grobem, gledano od zgoraj, tvorijo \u010drko &#8220;H&#8221;.<\/p>\n<p><strong>Na\u010din \u017eivljenja<\/strong><\/p>\n<p>Tako kot vsi pajki ka\u010darji je navadni ka\u010dar prete\u017eno no\u010dno aktiven in gradi zna\u010dilno mre\u017eo za lov plena. Ta je cevaste oblike, postavljena v razpoke pod drevesnim lubjem, kamni itd., ob vhodu v cev pa se \u017earkasto raz\u0161irjajo posamezne svilene niti. Te slu\u017eijo kot signalne niti in s prena\u0161anjem vibracij pajka opozorijo na prehod plena (predvsem \u017eu\u017eelk). Ko se zmra\u010di, se <em>Segestria senoculata<\/em> pomakne do vhoda v cev, kjer \u010daka na plen. Tam dr\u017ei polo\u017eaj nog, ki je zna\u010dilen za vse pajke ka\u010darje: prvi trije pari nog so usmerjeni skupaj naprej, \u010detrti par nog pa nazaj. Noben drug pajek nima tak\u0161ne telesne dr\u017ee! V \u010dasu parjenja samci zapustijo rove in i\u0161\u010dejo samice. Spolno zrele osebke navadnega ka\u010darja najdemo vse leto. Ko samec, pripravljen na parjenje, naleti na mre\u017eo samice, strese signalne niti. \u010ce samica ne odreagira agresivno, pride do parjenja, med katerim se samec z razprtimi strupniki oklene za zadnji del samice. Po parjenju samica v rovu sprede v ovalni kokon, ki vsebuje od 60 do 180 jajc. Tako kot njegovi srednjeevropski sorodniki, tudi navadni ka\u010dar potrebuje pribli\u017eno dve leti, da dose\u017ee spolno zrelost.<\/p>\n<p><strong>Podobne vrste<\/strong><\/p>\n<p>V Evropi se pojavlja \u0161e nekaj vrst rodu <em>Segestria<\/em>. Med temi bavarski ka\u010dar<em> Segestria bavarica<\/em>, ki je nekoliko ve\u010dji (do 14 mm) in katerega temne lise na zadku niso neprekinjene, temni ka\u010dar <em>Segestria florentina<\/em>, ki lahko zraste do 22 mm in ima popolnoma \u010drno telo, hrva\u0161ki ka\u010dar <em>Segestria croatica<\/em>, z ozko raz\u0161irjenostjo po delih Balkana, ter jamski ka\u010dar <em>Segestria cavernicola<\/em> znan iz slovenskih jam.<\/p>\n<p><strong>Zakaj smo navadnega ka\u010darja izbrali za evropskega pajka leta?<\/strong><\/p>\n<p>Ta vrsta je prvi predstavnik pajkov ka\u010darjev in ima glede na druge pajke nekaj posebnosti: \u0161est namesto osem o\u010di in zna\u010dilna dr\u017ea. Namen izbire pajka leta ni le postaviti \u00bbmanj priljubljene\u00ab skupine \u017eivali v sredi\u0161\u010de pozornosti, ampak tudi opozoriti na ogro\u017eene habitate \u2013 v tem primeru gre za majhne naravne habitate, kot so razpoke in luknje v lubju dreves in kamnih \u2013 hkrati pa znanstveniki upajo, da bodo zbrali podatke o trenutni raz\u0161irjenosti. S tem v mislih: naslednji\u010d, ko se boste odpravili na sprehod v gozd ali na pohod v hribe, imejte odprte o\u010di in pomagajte dokumentirati to vrsto, tako da javite, kaj ste na\u0161li, ali jo fotografirate.<\/p>\n<p>Za koordinacijo izbora Pajek leta je odgovoren Prirodoslovni muzej na Dunaju v sodelovanju z nem\u0161kim Arahnolo\u0161kim dru\u0161tvom (AraGes) in Evropskim arahnolo\u0161kim dru\u0161tvom (ESA).<\/p>\n<p>Christoph H\u00f6rweg &amp; Norbert Milasowszky<\/p>\n<p>Prevod in priredba: Matja\u017e Gregori\u010d<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><strong>Pajek leta 2025<\/strong><\/p>\n<p><em>Segestria senoculata <\/em>(Linnaeus, 1758)<\/p>\n<p><strong>Navadni ka\u010dar<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Informacije<\/strong><\/p>\n<p>Navadni ka\u010dar <em>Segestria senoculata<\/em> (Linnaeus, 1758) spada v dru\u017eino pajkov \u017earkastih cevkarjev (Segestriidae).<\/p>\n<p><span class=\"ellipsis\">&hellip;<\/span><\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/?p=3668\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":112,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3668","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spider_of_the_year_2025"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3668","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/112"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3668"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3668\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3769,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3668\/revisions\/3769"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3668"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3668"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/european-arachnology.org\/esa\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3668"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}