Spider of the year 2022 – SI

Evropski pajek leta 2022

Rdečeprogasti vlagoljubni volkec – Hygrolycosa rubrofasciata (Ohlert, 1865)

Informacije

Rdečeprogasti vlagoljubni volkec, vrsta Hygrolycosa rubrofasciata (Ohlert, 1865), spada v družino pajkov volkcev (Lycosidae). Po vsem svetu ta družina pajkov obsega 2440 vrst, od tega je v Evropi znanih 352 vrst. Rodu Hygrolycosa po vsem svetu pripada le pet vrst. Dve od njih najdemo v Evropi, od tega vrsto Hygrolycosa strandi le v Grčiji. Tako je rdečeprogasti vlagoljubni volkec edini predstavnik te skupine v srednji Evrope.

Razširjenost, habitat, ogroženost

Rdečeprogasti vlagoljubni volkec je razširjen po celotni Palearktiki. V srednji Evropi ga običajno najdemo na ravnicah in gričevjih (do 800 m nadmorske višine). V Sloveniji je vrsta redko najdena in znana samo iz Krasa. Vrsta Hygrolycosa rubrofasciata najpogosteje najdemo na vlažnih rastiščih, kot so barja, močvirja ter vlažni travniki in gozdovi. Zaradi vse večjih posegov in celo uničevanja teh habitatov, je rdečeprogasti vlagoljubni volkec pogosto uvrščen na Rdeči seznam ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V Sloveniji vrsta zaradi slabe poznanosti ni uvrščena na podobne sezname.

Opis

Dolžina telesa pri vrsti Hygrolycosa rubrofasciata je 5 – 6 mm. Velikostne razlike med spoloma ni, čeprav je to pri pajkih pogosto (običajno so samice večje). Razlike med spoloma opazimo v obarvanosti. Samci so skoraj črni. Vzdolž glavoprsja potekajo tri blede proge. Trebušna stran je temno rjava do črna, vzdolžno s štirimi povezanimi vrstami belih lis. Noge so dveh barv, najprej črne, proti koncu pa postajajo rjave. Glavoprsja samic je svetlo rjav do oranžno rjavo, s tremi vzdolžnimi, bledimi progami in dvema tankima vrstama lis. Tudi trebušni del samic je bled, noge so bledo rjave s temnimi lisami. Iz obarvanosti samic in vlažnega življenjskega okolja verjetno izvira njihovo znanstveno ime, ki se odraža tudi v navadnem slovenskem imenu.

Način življenja

Kot večina pajkov volkcev, tudi rdečeprogasti vlagoljubni volkec ne gradi lovilne mreže, ampak je kot plenilec iz zasede aktiven podnevi, ko čaka na svoj plen, predvsem žuželke.

V času parjenja, ki je spomladi, samci s trebuhom bobnajo po suhih listih in s tem generirajo zvok, ki je slišen celo ljudem in podoben bobnajočemu “predenju”. Od tod navadno ime vrste v nekaterih tujih jezikih, ki bi ga lahko prevedli v »bobnajoči pajek volkec«.

Po parjenju samice v jajčno vrečko odložijo okoli 60 jajčec. Samice pajkov volkcev so splošno znane po skrbni negi zaroda. Vrečko z jajci (kokon) pritrdijo na predilne bradavice in ga nosijo s seboj. Ko se mladiči izležejo, se običajno povzpnejo na materin hrbet, kjer ostanejo še nekaj časa. Pri vrsti Hygroylosa rubrofasciata je v tem vedenju majhna razlika. Tu se pajkici ne držijo materinega hrbta, ampak se namesto tega primejo za prazno jajčno vrečko – morda kot prilagoditev njihovim vlažnim habitatom.

Odrasle rdečeprogaste vlagoljubne volkce lahko najdemo od marca do novembra. Samci običajno umrejo kmalu po parjenju, samice pa pogosto preživijo zimo.

Podobne vrste

V (srednji) Evropi je rdečeprogasti vlagoljubni volkec edina vrsta v svojem rodu in ga je dokaj enostavno prepoznati na podlagi njegove barve in barvnih vzorcev. Za neizkušene opazovalce bi lahko vrsto Hygrolycosa rubrofasciata zamenjali z vrsto Zora spinimana (družina Miturgidae), ki jo najdemo v podobnih habitatih.

Zakaj je bil rdečeprogasti vlagoljubni volkec izbran za evropskega pajka leta?

Ta zelo ogrožena vrsta, ki je v mnogih državah tik pred izumrtjem, bi morala vzbuditi pozornost o negativnih učinkih habitatov – v tem primeru na izsušitev močvirij in barij. To je še posebej pomembno v zvezi s podnebnimi spremembami, saj se je izkazalo, da so barja lahko še posebej pomemben vir shranjevanja ogljika.

Poleg tega je vedno razburljivo srečati tega redkega pajka, slišati kako bobna, pa tudi vedenje mladičev je med pajki volkci nenavadno.

Z izbiro pajka leta v središče pozornosti postavljamo v javnosti »manj priljubljeno« živalsko skupino in poskušamo pritegniti pozornost na ogrožene habitate te vrste. Obenem upamo, da bodo raziskovalci o njeni razširjenosti prispevali najnovejše informacije. V tem kontekstu uživajte v pajku leta in nam pomagajte z informacijami o novih najdbah ali fotografijami, ki bi nam pomagale dokumentirati to vrsto.

Evropskega pajka leta izbira 84 arahnologov iz 27 evropskih držav. Glasovanje usklajuje Prirodoslovni muzej na Dunaju, v sodelovanju z društvom Arachnologische Gesellschaft (AraGes) in Evropskim arahnološkim združenjem (ESA).

Christoph Hörweg & Matjaž Gregorič