Spider of the year 2025 – SI

Pajek leta 2025

Segestria senoculata (Linnaeus, 1758)

Navadni kačar

Informacije

Navadni kačar Segestria senoculata (Linnaeus, 1758) spada v družino pajkov žarkastih cevkarjev (Segestriidae). Ta družina pajkov je sestavljena iz petih rodov s 181 vrstami po vsem svetu. Rod Segestria (kačarji) obsega 22 vrst, od katerih jih je osem tudi v Evropi.

Razširjenost, življenjski prostor in ogroženost

Navadni kačar je razširjen »palearktično« in se pojavlja po vsej Evropi. Višinska razširjenost se giblje od 800 m nadmorske višine do gozdne meje na približno 2200 m nadmorske višine (v Centralnih Alpah). Vrsta Segestria senoculata živi v gozdovih ter na meliščih in gruščih. Zaradi svoje številčnosti in široke dostopnosti habitatov je na rdečih seznamih uvrščena med neogrožene vrste.

Opis

Dolžina telesa pri vrsti Segestria senoculata je pri samicah 7–10 mm, medtem ko so samci nekoliko manjši in merijo 6–9 mm. Oba spola sta si po barvi in ​​barvnih vzorcih podobna. Glavoprsje je sijoče rjavo, ovalni zadek je bledo bež/siv, na hrbtu s temno rjavim, režnjastim/bočno vijugastim srednjim trakom (podobno temnemu vzorcu kače gada). Noge so svetlo rjave in imajo temne kolobarje. Večina vrst pajkov ima osem oči, pajki kačarji pa jih imajo le šest: razvrščene so v tri skupine po dve očesi, ki v grobem, gledano od zgoraj, tvorijo črko “H”.

Način življenja

Tako kot vsi pajki kačarji je navadni kačar pretežno nočno aktiven in gradi značilno mrežo za lov plena. Ta je cevaste oblike, postavljena v razpoke pod drevesnim lubjem, kamni itd., ob vhodu v cev pa se žarkasto razširjajo posamezne svilene niti. Te služijo kot signalne niti in s prenašanjem vibracij pajka opozorijo na prehod plena (predvsem žuželk). Ko se zmrači, se Segestria senoculata pomakne do vhoda v cev, kjer čaka na plen. Tam drži položaj nog, ki je značilen za vse pajke kačarje: prvi trije pari nog so usmerjeni skupaj naprej, četrti par nog pa nazaj. Noben drug pajek nima takšne telesne drže! V času parjenja samci zapustijo rove in iščejo samice. Spolno zrele osebke navadnega kačarja najdemo vse leto. Ko samec, pripravljen na parjenje, naleti na mrežo samice, strese signalne niti. Če samica ne odreagira agresivno, pride do parjenja, med katerim se samec z razprtimi strupniki oklene za zadnji del samice. Po parjenju samica v rovu sprede v ovalni kokon, ki vsebuje od 60 do 180 jajc. Tako kot njegovi srednjeevropski sorodniki, tudi navadni kačar potrebuje približno dve leti, da doseže spolno zrelost.

Podobne vrste

V Evropi se pojavlja še nekaj vrst rodu Segestria. Med temi bavarski kačar Segestria bavarica, ki je nekoliko večji (do 14 mm) in katerega temne lise na zadku niso neprekinjene, temni kačar Segestria florentina, ki lahko zraste do 22 mm in ima popolnoma črno telo, hrvaški kačar Segestria croatica, z ozko razširjenostjo po delih Balkana, ter jamski kačar Segestria cavernicola znan iz slovenskih jam.

Zakaj smo navadnega kačarja izbrali za evropskega pajka leta?

Ta vrsta je prvi predstavnik pajkov kačarjev in ima glede na druge pajke nekaj posebnosti: šest namesto osem oči in značilna drža. Namen izbire pajka leta ni le postaviti »manj priljubljene« skupine živali v središče pozornosti, ampak tudi opozoriti na ogrožene habitate – v tem primeru gre za majhne naravne habitate, kot so razpoke in luknje v lubju dreves in kamnih – hkrati pa znanstveniki upajo, da bodo zbrali podatke o trenutni razširjenosti. S tem v mislih: naslednjič, ko se boste odpravili na sprehod v gozd ali na pohod v hribe, imejte odprte oči in pomagajte dokumentirati to vrsto, tako da javite, kaj ste našli, ali jo fotografirate.

Za koordinacijo izbora Pajek leta je odgovoren Prirodoslovni muzej na Dunaju v sodelovanju z nemškim Arahnološkim društvom (AraGes) in Evropskim arahnološkim društvom (ESA).

Christoph Hörweg & Norbert Milasowszky

Prevod in priredba: Matjaž Gregorič