Evropski pajek leta 2006
Cvetni pajek – Misumena vatia (Clerck 1757)
Pajek leta 2006 je cvetni pajek – Misumena vatia (Clerck 1757). Kot je značilno za vse člane družine rakovičarjev, ima tudiMisumena noge zasukane vstran, kot rakovica. Prva dva para nog sta najdaljša. Cvetni pajek se razlikuje od drugih evropskih vrst po sposobnosti spreminjanja barve iz rumene v belo.
Življenjski cikel
Kot vsi rakovičarji tudi cvetni pajek ne zalezuje plena, temveč na cvetovih čaka predvsem na leteče žuželke. S kratkimi zadnjimi pari nog pajek drži ravnotežje, z dolgima in močnima sprednjima paroma nog, ki ju drži narazen, pa bliskovito ulovi nič hudega sluteč plen, istočasno pa mu zadane strupen ugriz. Pajek plen večinoma užije na cvetu – žuželko utekočinjeno posesa skozi drobne luknje v njeni hitinjači, le-ta pa ostane izsušena skoraj enake oblike, kot je bila živa.
Cvetni pajek lahko spreminja barvo in je tako čudovito prilagojen na življenje na belih in rumenih cvetovih. Za aktivno spremembo barve potrebujejo odrasle samice nekaj dni. Znanstvene študije kažejo, da je takšna kamuflaža učinkovita, saj pajka težko opazi tako njegov morebitni plen kot tudi plenilci.
Cvetni pajki odrastejo med majem in junijem. Pritlikavi samčki najdejo samico v zgodnjem poletju. Pred parjenjem se samec zadržuje na samičinem zadku, parjenje poteka na njenem trebušnem delu. Samica najpogosteje skrije kokon z jajčeci med listjem, ki ga zlepi s pajčevino. Mladi pajkci prezimijo v odmrlem listju ter nadaljujejo razvoj spomladi.
Življenjski prostor in razširjenost
Tipični življenjski prostor so odprti travniki, mokrišča in polja, pa tudi sončne poti in gozdni obronki, zaraščanja in vrtovi. V Evropi najdemo cvetnega pajka od Skandinavije do Sredozemlja, širše še v severni Afriki in tudi Severni Ameriki. V Sloveniji je vrsta pogosta. Druge vrste cvetnih pajkov (rod Misumena) – znanih je preko 40 – naseljujejo tropske in subtropske kraje.
Značilnosti in podobne vrste
Samo odrasle samice so značilno rumene ali bele barve, možni pa so odtenki drugi barv med obema ekstremoma, kot npr. zelenkasta. Zadek ima lahko tudi rdeče črte. Glavoprsje nosi dve temni črti na zgornji strani. Glavoprsje in prva para nog veliko manjšega samca sta temno rjava, zadek pa rumen s temnim vzorcem.
Druga evropska vrsta rakovičarjev, ki lahko aktivno spremeni barvo, je Thomisus onustus. Paleta barv te vrste je širša – od bele do rumene in vijolične, vrsta pa se razlikuje tudi po obliki zadka s parom nabreklin ter po stranskih očeh, ki so dvignjene. Mladi osebki rodu Misumena, ki navadno prežijo na zelenju, so zelenkaste barve in jih lahko zamenjamo z drugimi zelenimi rakovičarji, kot so vrste Diaea dorsata, Diaea pictilis, Misumenops tricuspidatus, Heriaeus mellotei >in Heriaeus graminicola.
Zaradi barvitosti in variabilnosti je bila vrsta Misumena vatia opisana pod več kot 20 različnimi znanstvenimi imeni! Sinonime je razkrila moderna taksonomija, ki odkriva pomembne znake za razlikovanje vrst.
Izvor imena
Rodovno ime: μισούμενος [misúmenos] (Gr.) – osovražen; μισέω [miséo] (Gr.) – sovražiti
Vrstno ime: vatius, -a, -um (lat.) – ukrivljen navzven
Evropski pajek leta (European Spider of the Year – ESY)
Od leta 2000 so strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije in Švice izbirali vrsto pajka leta. Leta 2001 je bil to vodni pajek, leta 2002 osasti pajek, leta 2003 roparski volkec, leta 2004 zeleni pajek ter leta 2005 zebrasti pajek. Nemško govorečim deželam so se leta 2005 pridružile Belgija in Nizozemska, v letu 2006 pa je prvič organiziran pravi evropski projekt Pajek leta. Cvetni pajek,Misumena, bo torej predstavljal pajke od Skandinavije do Sredozemlja ter od Irske do Madžarske ter vse privlačne lastnosti teh koristnih živali.
Peter Jäger, Martin Kreuels & Matjaž Kuntner
