Pajek leta 2018
Dvopikčasti krogličar – Steatoda bipunctata (Linnaeus, 1758)
Dvopikčasti krogličar Steatoda bipunctata (Linnaeus, 1758) pripada družini krogličarjev (Theridiidae). Po svetu poznamo 2.487 vrst pajkov, ki pripadajo tej družini, od tega jih 228 živi v Evropi. Rodu Steatoda v Evropi pripada 13 vrst.
Dvopikčastega krogličarja najdemo v vsem državah Evrope. Pojavlja se predvsem v nižinskih predelih in nižjem hribovju do pribl. 800 m n. v. Izjemoma se pojavlja tudi v visokogorju, kjer znana najdišča v Alpah segajo vse do 2000 m n. v.
To vrsto pogosto opazimo v ali ob človeških prebivališčih, kjer za gradnjo mrež uporabi npr. okenske police in ograje, kot nezahtevna vrsta pa preživi tudi v precej suhih sobah. V angleščini vrsto imenujejo »rabbit hutch spider« saj tam zajčniki predstavljajo pogost habitat. V naravi jo najdemo v grmovju, pod drevesnim lubjem, v razpokah skal in pod kamenjem. Mestoma je vrsta zelo pogosta in ne velja za ogroženo.
Telesna dolžina pri samicah znaša 4,5-7 mm, pri samcih pa 4-5,5 mm. Celo telo, predvsem to velja za sploščen zadek, izgleda oljnato svetleče. V nemščini vrsto zato imenujejo »oljnati pajek« (nem. »Fettspinne«). Osnovna barva glavoprsja je temno rjava do črna, zadek je svetlo rjave barve, ki ob robovih prehaja v temno rjavo do črno. Vzdolž zadka po sredini poteka bolj ali manj nejasna svetla črta, prečno po sprednjem delu zadka pa svetel pas. Na zadku običajno opazimo štiri temne pike – to so točke, kamor se na notranji strani telesa pripenjajo mišice. Noge so rdeče rjave s temnejšimi obročki.
Dvopikčasti pajek gradi tridimenzionalne mreže z bolj ali manj gosto vodoravno ploskvijo, iz katere se v vse smeri raztezajo posamezne niti. Lovilne niti so usmerjene navpično navzdol in so pri tleh opremljene z lepilom. Hodeč plen se ob stiku z lepljivo nitjo nanjo zalepi, nit se ob tem odtrga od tal, plen pa obvisi v zraku, medtem ko pajek hiti ponj. Dvopikčasti pajek v glavnem lovi žuželke, včasih pa tudi druge pajke, npr. hišne pajke rodu Tegenaria.
Samice dvopikčastega pajka najdemo tekom celega leta, samce pa v paritveni sezoni med junijem in oktobrom. Med parjenjem samec oddaja cvrčanju podobne zvoke, s katerimi samico zvabi iz zatočišča. Te zvoke ustvari z drgnjenjem ostrega roba na zadku ob listast »stridulacijski organ« na glavoprsju. Samica zgradi bel kokon, ki vsebuje 50-100 roza obarvanih jajc, in ga obesi v sredo tridimenzionalne mreže.
Zakaj smo vrsto Steatoda bipunctata izbrali za evropskega pajka leta?
Na eni strani zato, ker gre za pogosto vrsto, ki jo pogosto opazimo v človeških bivališčih in je hkrati zlahka prepoznavna. Po drugi strani zato, ker je predstavnik krogličarjev, zanimive skupine pajkov, ki ji pripadajo tudi črne vdove. Cvrčanju podobni svatbeni napevi so prav tako posebnost te vrste.
Z izbiro pajka leta upamo na večjo prepoznavnost in razumevanje sicer v javnosti manj priljubljene skupine živali, hkrati pa si želimo novih podatkov o trenutni razširjenosti vrste. V tem kontekstu vam želimo, da uživate v izborih pajka leta in nam pomagate z lokalnimi najdbami in fotografijami.
Evropskega pajka leta izbira 83 arahnologov iz 26 evropskih držav. Izbor koordinirajo Prirodoslovni muzej na Dunaju, nemško arahnološko društvo »Arachnologische Gesellschaft« in evropsko arahnološko društvo »the European Society of Arachnology«.
Christoph Hörweg & Matjaž Gregorič
