Spider of the year 2024 – SI

Pajek leta 2024

Kletni pajek, Nesticus cellulanus (Clerck, 1757)

Informacije

Kletni pajek Nesticus cellulanus (Clerck, 1757) spada v družino Nesticidae. Ta družina pajkov obsega 291 vrst po vsem svetu, od katerih jih 58 najdemo v Evropi (vključno s Turčijo in Kavkazom). V srednji Evropi v rodu Nesticus (pravi jamski pajki) najdemo samo to vrsto.

Razširjenost, življenjski prostor in ogroženost

Kletni pajek je zelo razširjen in pogost po vsej Evropi in v Turčiji. V srednji Evropi je vrsta v glavnem omejena na nadmorsko višino do 800 m, obstajajo pa tudi podatki, da doseže tudi nadmorsko višino 1000 m. Nesticus cellulanus živi predvsem v jamah in rudniških rovih. Na skoraj vseh evropskih rdečih seznamih vrsta ni ogrožena, včasih pa je na seznamu “skoraj ogroženih”, kot na primer na avstrijskem Koroškem.

Opis

Dolžina telesa vrste Nesticus cellulanus je pri samicah 3,5–6 mm, medtem ko so samci nekoliko manjši in merijo 3–5 mm. Sprednja polovica telesa je rumenkaste barve in ima črnkasto liso. Sternum je svetlo rumen s črnimi pikami. Trebuh je sivkasto-rumeno-belkast s črnkastimi lisami, noge pa so rumenkaste s črnimi obročki.

Življenjski slog

Kot pove že ime, se kletni pajek večinoma nahaja v jamah, rudniških rovih in starih kletnih obokih. Nahaja se torej na krajih s hladno in vlažno mikroklimo, vendar morajo tudi ta mesta biti zaščitena pred zmrzaljo in brez velikih temperaturnih nihanj. Zato lahko vrsto občasno najdemo v odprtih habitatih v sistemu razpok melišč, v temnih, vlažnih razpokah v zemlji, pod blazinami mahu, v votlih drevesih, ali v jaških vodnjakov.

Vrsta Nesticus cellulanus običajno v votlinah jamskih sten gradi redko baldahinasto mrežo, iz katere navzdol potekajo lovilne niti. Spodnji del vsake lovilne niti je prekrit s pravilno razporejenimi kapljicami lepila. Ko se plen zaplete v lepljive kapljice, pajek čeznjo vrže nadaljnje predivo, ubije plen z več strupenimi ugrizi in ga nato potegne navzgor v mrežo. Tipičen plen so živali, ki hodijo po tleh ali po stenah, na primer komarji ali druge žuželke. Tudi paritveno vedenje ima nekaj posebnosti: pred parjenjem poteka dvorjenje, pri čemer samec »brenka« na nit samičine mreže. Po kratkem, le nekaj minutah trajajočem parjenju, v katerem partnerja v mreži visita obrnjena na hrbet, samica pomaga samcu vstaviti pedipalp.

Samica jajca odloži v sferičen, rdečkasto rumen jajčni kokon, ki ga nosi na predilnih bradavicah, dokler se mladi pajki ne izležejo, šele nato ga pritrdi na mrežo. Obdobje spolne zrelosti in razmnoževanja se razteza neprekinjeno skozi leto, tako da lahko naletimo na vse stopnje rasti hkrati, čeprav je delež odraslih v poletnih mesecih višji.

Podobne vrste

Kletnega pajka lahko zamenjamo z veliko redkejšim bledim jamskim pajkom (Kryptonesticus eremita), ki je nekoliko svetlejše barve. Temna sredinska proga na prednjem delu telesa kletnega pajka poteka po celotni dolžini, pri bledem jamskem pajku pa se v drugi polovici oži ali je sploh ni več. Zanesljivo vrsti razlikujemo le s pregledom genitalij ali z DNK črtnimi kodami.

Zakaj je bil kletni pajek izbran za evropskega pajka leta?

Izvolitev je sledila poizvedbi nemškega združenja raziskovalcev jam in krasa, ki jamsko žival leta izbira od leta 2009. Njegovi člani so imeli idejo – podobno kot leta 2012, ko je bil izbran jamski pajek Meta menardi – o združitvi jamske živali in pajka leta. Predlog je podprla “komisija pajkov” (84 arahnologov iz 27 evropskih držav). To je treba razumeti tudi kot jasen znak, da še vedno obstaja velika potreba po ukrepanju, zlasti v preučevanju podzemnih ekosistemov in vrst, ki se v njih pojavljajo, ter da je treba dobro sodelovanje med raziskovalci jam (speleologi) in raziskovalci pajkov (arahnologi) še razširiti.

Izbor pajka leta ni namenjen le predstavitvi »manj popularne« skupine živali in opozarjanju na ogrožene habitate – v tem primeru jame kot posebne, varovanja vredne habitate –, ampak hkrati znanstveniki upajo, da bodo pridobili podatke o njegovi trenutni porazdelitvi. S tem v mislih: naslednjič, ko obiščete jamo, imejte odprte oči in pomagajte dokumentirati to vrsto s svojim odkritjem in/ali fotografijo.

Izbor pajka leta koordinira Prirodoslovni muzej Dunaj, v sodelovanju z društvom Arachnologische Gesellschaft (AraGes) in Evropskim arahnološkim društvom (ESA).

Christoph Hörweg, prevedel Matjaž Gregorič